Okoli mize sta bila zbrana dva kralja, dve kraljici ter en čarovnik.

“Kako lepo, da smo se zbrali tukaj in zadaj!”

Je veselo vzkliknil stari in zgrbljeni čarovnik.

“Tik pred vojno smo.”

Ga je hladno opomnila temnopolta kraljica.

“Recimo...”

Je zamrmral kralj bele polti z ledenimi očmi. Čarovnik ju ni poslušal.

“Tukaj imam stekleničko spominov!” Je rekel in veselo pokazal na majhno epruveto v kateri se je pretakala turkizna tekočina.

“Mislim, da jo bolj potrebujete kot jaz... Ko jo bo eden izmed vas popil se bodo prikazali njegovi spomini iz preteklosti. V obdobju njegove življenske prelomnice. Drugi pa si bomo ogledali njegovo zgodbo.”

Prelepa kraljica rahlo rožnatih, svilenih las je občudajoče zrla v čarovnika in prikimavala kot začarana.

“Prvi bom jaz!”

Se je ponudil vilinski kralj in vzel epruveto z turkizno tekočino v roke. Previdno jo je spil. Nekaj ga je skoraj zadušilo in malo je manjkalo pa bi omedlel nato pa pristal v letu 1950.

••••••••••••••••••••

Star je bil petnajst let in sedel je v mrzlem, starem vlaku, ki se je počasi premikal vse bližje vilinskemu mestu Qli. Zraven njega je spala njegova začasna skrbnica Moly. To mesto se je nahajalo sredi slapov, narave in visokih gor. Moly je bila vilinka. Imela je dolge skodrane rdečkaste lase, modre oči in dolg špičast nos. Bil ji je podoben. Edina razlika med njima je bila to, da je imel temne močne obrvi in zlate pegice. Sredi poti se je Moly zbudila.

“O, Lux! Ali ne spiš?”

“Ne, gospa.”

Je mirno odgovoril in se ji privoščljivo nasmehnil.

“No jaz grem po piškote! Kmalu pridem nazaj...” Je rekla in vstala. Ko je izginila za vogalom je Lux na plano potegnil vilinsko knjigo urokov. Na zadnji strani se je skrivalo pismo njegove mame. Odprl ga je.

Dragi moj Lux,

Res te pogrešam... Doma je vse uredu, pa pri tebi? Upam, da še nisi pozabil na svojo sestrico Wendy... Haha, samo hecam se. Ona nate ni. Vsak dan me sprašuje kdaj prideš nazaj. Oh, tako težko ji je razložiti, da te ne bo nazaj. Saj se ti kmalu pridruži, amapk vseeno pridi kaj na obisk! Pridno se uči na akademiji in pazi nase!

Radi te imamo!
Wendy, mami in ati

Lux se je nasmehnil. Debela solza mu je padla na pismo in se počasi razlila po črkah. Čeprav je bil že velik je imel drobec domotožja.

Po eni uri se je Moly veselo vrnila.

“Imam piškote!”

Je utrujeno a zadovoljno rekla. Iz pladnja je pograbil pet piškotov.

“Piškoti so polnjeni z vilinsko marmelado iz vilinskega prahu,”

Je živčno rekla.

“Odlični so!”

Jo je pohvalil in ta si je vidno oddahnila.

“Kje pa si jih dobila?”

Je polnih ust vprašal.

“Ah, ali je sploh važno?”

Je zardela Moly in zavila z očmi.

“Seveda, da je!”

Se je Lux šaljivo zarežal in v usta nesel še zadnji piškot.

_____________________________________

Ta da! Jup to je začetek... Khm... Pridejo naslednji deli.... zgodba je še v teku!
LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLEEEEEEEEPPPPPPOOOOOOO se imejte in ja..... se beremo!