Naenkrat pa so se vrata omre odprla. Zakričala sem. Pred mano je stal moj nekdanji sošolec in najboljši prijatelj Gaber. Objela sem ga okoli ramen še preden se je zavedel kdo sploh sem jaz.
>> Ula? Si to ti?<<
Me je negotovo vprašal in čez obraz se mu je razlegel velik nasmešek.
>>Tako je Gaber. To je Alica...Saj se jo spomniš, kajne?<<
Gaber je pozorno premeril Alico s pogledom in nazadnje je tudi njo objel.
>>K-k-k-kje si dobil n-n-nož?<<
Je preplašeno vprašala Alica, ki ji ni bilo čisto jasno kaj se dogaja.
>>V kuhinji kje pa drugje. Ko sem opazil, da ti je nož padel v mlako sem se odločil, da izkoristim priložnost premoči.<<
Zdaj mi je bilo vse jasno. V rokah sem vrtela čarobni svinčnik in po minuti tišine tiho rekla.
>>Gremo naprej raziskovati?<<
Alica me je prijela za roko Gaber pa prikimal. V dnevni sobi sem se počutila grozno. Tiste noči, ko so po poročilih poročali o nenadnih izginotji. Ko sem se obrnila Gala ni bilo več. Mamin krik obupa po desetih dneh neusmiljenega iskanja. Takoj zatem v isti sobi izgine še Aličina babica... V srcu me je močno zabolelo.
***
V dnevni sobi sem med iskanjem sledov našla staro premočeno pismo. Počasi sem ga odprla in ga prebrala
*i* Draga družina,
vem, da me boste pogrešali a moje izginotje je bilo v dobro vas. Zato, da bi vas zasčitil. Ne iščite me vedno bom z vami.
Gal *i*
Bila sem šokirana.