Hi...
Okej, malce sem brskala po starem dnevniku in videla kako sem bila strta, ko sem bila nesrečno zaljubljena... Uglavnem se prerojila v staro jaz in napisala to pesem. Zanič je ampak vredu, bom že nekako preživela vse komentarje kot so "Zakaj sploh še pišeš, zanič je".
***
Se spomniš, ko si dejal mi,
da zate sem edina?
Da sva usojena si, na svetu nobene druge ni?

Spomnim se občutka,
Ko rekel si...
Da "naju" na tem svetu več ni.
Konec je, si dejal,
Pustil tam, strto,
Podrel sanje, ugasnil luč,
Ki je tam stala, pokončna,
Držala me stran od muk.

Jokala sem, kričala,
A zdaj sem končala.
Spustila sem zadnji krik,
Izdihnila zadnji najin dih,
Se prerojila in postala, nova.
Dekle, ki v viharju stoji,
In tebe ter čas, za sabo pusti.
***