Hej,
tole je 2. del moje zgodbe Strto srce. Upam, da vam bo všeč.
Hvala za vse odzive. In prosim napišite kaj vas moti oz. kaj naj popravim. Hvala vam.
Lep dan vam želim.
Me
____________________________________________________________________________________________________
POL-PSIHOPATIJNA
Tekla sem. Lasje speti v čopu so vihrali za mano. Bila sem na misiji. V glavi pa so mi odzvanjale očetove poslednje besede: »Zdaj ni več poti nazaj. Bodi mi v ponos.«
Od takrat sta minila 2 tedna in še kar ne morem verjeti, da je to res. Upam, da so le sanje. Ne sanje, ampak najhujša mora, kar si jo lahko predstavljaš. A ta mora je postala resničnost. In s tem se enostavno ne morem sprijazniti. Ves čas krivim sebe. Če takrat ne bi šla z njim, bi bil morda zdaj še živ. Edina oseba, ki mi je kaj pomenila, edina oseba, ki sem jo imela rada in jo spoštovala in kovala v zvezde. In zdaj je ni več. Delno po moji krivdi.
Ampak ni mi samo to uničilo življenja. Ko sem vstopila v tisto sobo so me prestrelili z električnimi laserji. To storijo vsem, ki vstopijo v tisti prostor. A s časoma se navadiš, kot se je moj oče. Ko pa prvič vstopiš je občutek grozljiv. Kot, da nekdo pogleda vate, v bistvu zares pogleda. Pogledajo ali si takšen kot oni, če nisi te ubijejo. A oče ni umrl zato. Bil je del njih in jaz sem zato izvedela šele pred kratkim. Ni bil človek in tudi jaz nisem. No, kot ste že ugotovili sem takšna kot oni. V bistvu pol takšna. Takšna kot oni pomeni brez čustev, a v meni so se ohranila. Zaradi mame, ki jih je imela, saj je bila običajen človek. Umrla je, ko ji je oče povedal kaj je. To se zgodi vsakomur, ki samo sliši to besedo in ni takšen kot oni oz. po novem kot mi.
A kdo sploh smo? Z eno besedo Psihopati, a to ni naše pravo ime, tako nam pravim samo jaz. Torej sem po moje Pol-psihopatinja. Naše pravo ime Alexithymisti. Ne zapomnim si ga in ga zato tudi ne uporabljam. Ta beseda ubije vse, ki niso to. Ne vem, zakaj jo je oče uporabil pred mamo. Seveda je ni ljubil, a vedel je, da če umre mora skrbeti zame. In to mu predstavlja nevarnost. Veliko.
Če ostali Psihopati izvejo, da imamo partnerja ali otroka, nas ubijejo. To se je zgodilo očetu. In zato sem delno kriva jaz, če ne bi šla za njim…
»Arden,« zaslišim raskav glas, ki me zbudi iz sanjarjenja. »Čas je za tvojo prvo preizkušnjo.«