PisalnicaŠtudentka detektivka, 19. del
2
ADRIAN
V sobo končno stopi Eleanor s povsem zmedeno Charlotte. "Našla sem jo, gospod," mi sporoči skoraj da na pol sodelavka, nato pa se posveti prijateljici. "Usedi se, Lotte, hitri bomo."
"Kaj sploh hočeta od mene? Kaj delamo tukaj?" z velikim začudenjem vpraša Lotte, potem ko obe s sošolko sedeta.
"Slišal sem, kaj se je zgodilo nekaj let, preden ste začeli s fakulteto, med vama z Danielom v Pragi ..."
"Eleanor!" me prekine moja sogovornica in se jezno zasuka.
"Kaj je, Charlotte?" z neverjetno mirnim tonom glasu vpraša Eleanor in si odstrani ognjeno rdeč koder z obraza.
"Zakaj si to povedala njemu?" misleč, da ne bom slišal njenega šepetanja, nadaljuje Lotte. "Se sploh zavedaš, koliko ljudi zato že ve za tisto? To naj bi bila huda skrivnost, ne pa javna novica."
"Gospodična Parker, lahko vam zagotovim, da to ni res," jo prekinem in obe dekleti se zazreta vame, le da Charlotte povsem razširi svoje temne zenice. "Za vašo *i*skrivnost*i* veva le jaz in glavna forenzičarka." No, pravzaprav ni bilo treba, da bi Melissa to vedela. Le hotel sem izkoristiti vsak sveti trenutek v njeni bližini.
"Tista mlada visoka rjavolaska z belo odpravo?" se v začudenju zamisli Lotte in prikimam ji. Se slučajno poznata ali kaj? "Ravno danes zjutraj je stopila do mene, in ko se je prepričala, da je našla pravo osebo, me je zelo vztrajno spraševala, če sem v redu ter mi kar naprej polagala roko na moje rame. Bila je res pretirano zoprna s temi neumnimi vprašanji."
"Forenzičarka Gordlonova je samo prijazna in sočutna," z glasom, v katerem je verjetno moč zaznati jezo, zanikam to, kar je rekla Lotte. Kako lahko govori tako o nežni in neškodljivi Melissi?
"Kakorkoli," se vmeša Eleanor, nato pa se zazre v Charlotte. "Ni povezavo med tistim in Chloejinim umorom, kajne?"
"Ne, ni," s tihim glasom odvrne sogovornica in pri tem dobim občutek, da ne želi biti v najini bližini. "Me še potrebujeta?"
*
"Inšpektor!" zaslišim šepetajoč glas za menoj, ko po delu z Melisso — da, prav z njo – želim zapustiti hotel. Ozrem se nazaj in zagledam sloko postavo z dolgimi oranžnimi lasmi. Eleanor.
Približam se ji, a pazim, da ne delam preveč hrupa. Kdo ve, kdo me pravkar opazuje. Najbolje bi bilo, da nihče.
"Pridite sem," mi naroči dekle in skupaj se prebijeva do rumene stene, na kateri je majhna luknja, skozi katero opazim Charlotte in Daniela. "Spet je burno med njima," moje domneve o ponovni napetosti potrdi Eleanor, "ampak mislim, da je to šele začetek."
Skupaj se ponovno zazreva v luknjo, na srečo dovolj veliko.
"Poglej, trenutno me ne zanima popolnoma nič več! Absolutno nič!" Charlottine temne oči se napolnijo s strahom, za katerega menim, da ga je prej le spretno skrivala. "Ne oziram se niti na to, kdo je še uživa radosti življenja in nad kom se vihti nož! Ti je to jasno?!"
"D-da," zajeclja zdaj že zelo vidno zaskrbljena Lotte, in ko Dan odmakne roko stran od njene bluze, od olajšanje kar vzdihne.
"Ne morem te več gledati," z gnusom še doda, nato pa si vzvišeno in temeljito ogleda prijateljico, kot bi si bila v hierarhičnem odnosu. Eleanor me zaskrbljeno pogleda in vrnem ji podoben pogled. Kajpak, zagotovo ji je hudo za Lotte. "Drži se proč od mene," zaključi monolog.
"S-seveda," ponovno s šibkim glasom uspe povedati Lotte in se zazre v mračno podobo, ki odhaja proti svoji sobi na koncu nadstropja.
In to je moški, ki si jo je pred leti hladnokrvno vzel zase, kot bi bila njegova zasebna lastnina, brez poslušnosti do njenih želja. Še kar kljub mojemu poklicu ne morem verjeti, da sem tako blizu žrtve tega zli dejanja. Oh, in da poznam krivca.
"Nič dobrega ne bo iz tega, kajne, inšpektor?"
Ozrem se proti mladi študentki in žal ji moram odkimati, kljub temu da mi to ni po godu. "Ne, prevelika napetost je med njima," ji zaupam. "Moja naloga je zdaj, da ju pazim, da ne bo ta napetost počila," ... naredim proseč izraz na obrazu za mojo sogovornico ... "a tukaj vas bom moral zopet prositi preveč. Ju boste lahko spremljali in mi poročali o čem novem?"
"Absolutno," privoli Eleanor in v njenih žadastih očeh zaznam močno odločnost. "Vse za najboljšo prijateljico, inšpektor Debois."
V sobo končno stopi Eleanor s povsem zmedeno Charlotte. "Našla sem jo, gospod," mi sporoči skoraj da na pol sodelavka, nato pa se posveti prijateljici. "Usedi se, Lotte, hitri bomo."
"Kaj sploh hočeta od mene? Kaj delamo tukaj?" z velikim začudenjem vpraša Lotte, potem ko obe s sošolko sedeta.
"Slišal sem, kaj se je zgodilo nekaj let, preden ste začeli s fakulteto, med vama z Danielom v Pragi ..."
"Eleanor!" me prekine moja sogovornica in se jezno zasuka.
"Kaj je, Charlotte?" z neverjetno mirnim tonom glasu vpraša Eleanor in si odstrani ognjeno rdeč koder z obraza.
"Zakaj si to povedala njemu?" misleč, da ne bom slišal njenega šepetanja, nadaljuje Lotte. "Se sploh zavedaš, koliko ljudi zato že ve za tisto? To naj bi bila huda skrivnost, ne pa javna novica."
"Gospodična Parker, lahko vam zagotovim, da to ni res," jo prekinem in obe dekleti se zazreta vame, le da Charlotte povsem razširi svoje temne zenice. "Za vašo *i*skrivnost*i* veva le jaz in glavna forenzičarka." No, pravzaprav ni bilo treba, da bi Melissa to vedela. Le hotel sem izkoristiti vsak sveti trenutek v njeni bližini.
"Tista mlada visoka rjavolaska z belo odpravo?" se v začudenju zamisli Lotte in prikimam ji. Se slučajno poznata ali kaj? "Ravno danes zjutraj je stopila do mene, in ko se je prepričala, da je našla pravo osebo, me je zelo vztrajno spraševala, če sem v redu ter mi kar naprej polagala roko na moje rame. Bila je res pretirano zoprna s temi neumnimi vprašanji."
"Forenzičarka Gordlonova je samo prijazna in sočutna," z glasom, v katerem je verjetno moč zaznati jezo, zanikam to, kar je rekla Lotte. Kako lahko govori tako o nežni in neškodljivi Melissi?
"Kakorkoli," se vmeša Eleanor, nato pa se zazre v Charlotte. "Ni povezavo med tistim in Chloejinim umorom, kajne?"
"Ne, ni," s tihim glasom odvrne sogovornica in pri tem dobim občutek, da ne želi biti v najini bližini. "Me še potrebujeta?"
*
"Inšpektor!" zaslišim šepetajoč glas za menoj, ko po delu z Melisso — da, prav z njo – želim zapustiti hotel. Ozrem se nazaj in zagledam sloko postavo z dolgimi oranžnimi lasmi. Eleanor.
Približam se ji, a pazim, da ne delam preveč hrupa. Kdo ve, kdo me pravkar opazuje. Najbolje bi bilo, da nihče.
"Pridite sem," mi naroči dekle in skupaj se prebijeva do rumene stene, na kateri je majhna luknja, skozi katero opazim Charlotte in Daniela. "Spet je burno med njima," moje domneve o ponovni napetosti potrdi Eleanor, "ampak mislim, da je to šele začetek."
Skupaj se ponovno zazreva v luknjo, na srečo dovolj veliko.
"Poglej, trenutno me ne zanima popolnoma nič več! Absolutno nič!" Charlottine temne oči se napolnijo s strahom, za katerega menim, da ga je prej le spretno skrivala. "Ne oziram se niti na to, kdo je še uživa radosti življenja in nad kom se vihti nož! Ti je to jasno?!"
"D-da," zajeclja zdaj že zelo vidno zaskrbljena Lotte, in ko Dan odmakne roko stran od njene bluze, od olajšanje kar vzdihne.
"Ne morem te več gledati," z gnusom še doda, nato pa si vzvišeno in temeljito ogleda prijateljico, kot bi si bila v hierarhičnem odnosu. Eleanor me zaskrbljeno pogleda in vrnem ji podoben pogled. Kajpak, zagotovo ji je hudo za Lotte. "Drži se proč od mene," zaključi monolog.
"S-seveda," ponovno s šibkim glasom uspe povedati Lotte in se zazre v mračno podobo, ki odhaja proti svoji sobi na koncu nadstropja.
In to je moški, ki si jo je pred leti hladnokrvno vzel zase, kot bi bila njegova zasebna lastnina, brez poslušnosti do njenih želja. Še kar kljub mojemu poklicu ne morem verjeti, da sem tako blizu žrtve tega zli dejanja. Oh, in da poznam krivca.
"Nič dobrega ne bo iz tega, kajne, inšpektor?"
Ozrem se proti mladi študentki in žal ji moram odkimati, kljub temu da mi to ni po godu. "Ne, prevelika napetost je med njima," ji zaupam. "Moja naloga je zdaj, da ju pazim, da ne bo ta napetost počila," ... naredim proseč izraz na obrazu za mojo sogovornico ... "a tukaj vas bom moral zopet prositi preveč. Ju boste lahko spremljali in mi poročali o čem novem?"
"Absolutno," privoli Eleanor in v njenih žadastih očeh zaznam močno odločnost. "Vse za najboljšo prijateljico, inšpektor Debois."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
<3
<3
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobro pišeš.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ekstrmna zgodba!!!
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
