Študentka detektivka, 28. del
2
ELEANOR
"Gospodična Parker, vašo sestro moram aretirati, priznala je umor in imam dokaz, ki o tem priča," skuša inšpektor na še precej miren način umiriti poblaznelo Charlotte.
"Vse to vem!" ponovno vzklikne temnolaska in v njena lica postanejo rdeča kot kri, ki jo je njena sorojenka prelila. "Vendar sem že povedala, da ne bom dovolila, da jo odpeljete!" še histerično doda in začne mahati z rokami.
Z Adrianom že želiva ukrepati, ko naju prehiti Kathleen. Ta stopi do razburjenega dekleta, pri čemer se zaradi hitenja njeni svetli prameni za kratek trenutek trenutek prilepijo na moj obraz. "Morilka sem, Lotte, zaslužim si iti v zapor," ji z odločnim glasom reče Leen.
"Ampak .... jaz sem tista, zaradi katere se vse to odvija ...., jaz moram iti v zapor, ne ti ...," jokavo odvrne Lotte, pri čemer se tako umiri, da z Adrianom le budno spremljava ta sestrski pogovor, a se vanj ne vtikava.
"Poglej," reče Kathleen in položi svoje dolge prste na Lottina gola ramena, "zgodilo se je to, kar se je moralo, a saj veš, da mora kupec za dobre stvari običajno plačati, ne?"
"Ti si tako dobra, tako skrbna ...," v joku nadaljuje Lotte. "Dobra dela delaš, ker bi me rada obvarovala ... Torej, kako se lahko poslovim od tebe?"
Zdaj pa ne morem biti več tiho. "Charlotte, tvoja sestra ni za seboj zapustila ničesar dobrega, razen kupa krvi in žalosti."
"Mi lahko kdo, kaj se gaja tukaj?" nenadoma zaslišimo rezek in samozavesten moški glas. Vsi se obrnemo in vidimo visokega moškega z elegantno srajco in precej opazno sivkasto brado.
"Oče?" se istočasno oglasita Lotte in Leen.
Gospod Parker ju za sekundo ozre in jima prikima, zatem pa zagleda Adriana. "Slišal sem nekaj o umoru. Vi mi zgledate najbolj podoben policistu, torej mi lahko kaj poveste?" vzvišeno vpraša.
"Vaša hčerka Kathleen je priznala, da je zagrešila dva umora, gospod," mu razloži inšpektor.
Slok moški se v besu ozre proti Kathleen, ki že od prihoda očeta molči in žalostno pogleduje proti tlom. "Kaj si storila?" jo glasno ogovori, medtem ko ju vsi budno opazujemo. "Se sploh zavedaš, kaj to pomeni zame? Zaradi tvoje nepremišljenosti sem ob ime in položaj! Da ne omenjam posel!"
Adrian še hitreje kot jaz opazi rdečino na Parkerjevem obrazu ter strah v Leeninih očeh, zato stopi do obeh. "Gospod, lahko stopite prosim stran, lahko se pogovorita kasneje," ogovori vzvišenega starca. "Poleg tega moram aretirati vašo ..."
"NE!" zakriči Charlotte in v njenem glasu odmeva od strahu in jeze.
Sekundo kasneje plane nadme in me skuša poriniti stran, da bi prišla do sestre, a jo prehiti Adrian, ki zgrabi Lotte za roke. Lisica se mu hitro izmuzne in hitro plani po nožu za rezanje torte, ki leži na bližnji polici, in se z njim zavrti, tako da oplazi vse prestrašene sošolce.
"Če jo kdo rani, bo on naslednji ranjen, razumete? Ne zanima me, kdo je to!"
"Charlotte, prosim ....," se vmeša Leen na čudo vseh. Nekdo, ki je povzročil smrt drugih, zdaj noče, da bi nekdo drug storil isto?
Tedaj se oglasi nšpektor, ki z najbolj odločnim glasom, kar ga premore vzklikne: "Nehaj, Charlotte, takoj!"
Morda zaradi Adrianovega prodernega glasa ali tikanja ali pa morda zaradi njegovega namrščenega izraza na obrazu cela dvorana utihne. Charlotte šokantno strmi v inšpektorju, njene temne oči pa so razširjene. Tudi ostali sicer buljijo tako v Adriana, a Lotte je najbolj očitna.
"Ne zganjaj tako histerijo za vraga," jezno reče bradač, ko se prerine do hčerke in ji nameni grd pogled s svojimi bledimi sinjimi očmi. "Pridi, da tudi ti ..."
"Žal bom moral zapreti *i*obe*i* vaši hčerki, gospod Parker," ga prekine Adrian in stopi do obeh sester, ki se celo ne upirata.
"Ker mislite, da znate bolje poskrbeti zanju, kaj?" se na rahlo nasmehne Parker in pri tem pokaže svoje čiste bele zobe.
"V policijskem avtu je še en sedež, če želite ..."
"Tudi prav," si v hipu premisli sivolasi gospod, "če že mislite, da je to bolje."
"Pojdimo in končajmo že to predolgo zgodbo," še doda inšpektor in odpelje dekleti iz sobane.
"Gospodična Parker, vašo sestro moram aretirati, priznala je umor in imam dokaz, ki o tem priča," skuša inšpektor na še precej miren način umiriti poblaznelo Charlotte.
"Vse to vem!" ponovno vzklikne temnolaska in v njena lica postanejo rdeča kot kri, ki jo je njena sorojenka prelila. "Vendar sem že povedala, da ne bom dovolila, da jo odpeljete!" še histerično doda in začne mahati z rokami.
Z Adrianom že želiva ukrepati, ko naju prehiti Kathleen. Ta stopi do razburjenega dekleta, pri čemer se zaradi hitenja njeni svetli prameni za kratek trenutek trenutek prilepijo na moj obraz. "Morilka sem, Lotte, zaslužim si iti v zapor," ji z odločnim glasom reče Leen.
"Ampak .... jaz sem tista, zaradi katere se vse to odvija ...., jaz moram iti v zapor, ne ti ...," jokavo odvrne Lotte, pri čemer se tako umiri, da z Adrianom le budno spremljava ta sestrski pogovor, a se vanj ne vtikava.
"Poglej," reče Kathleen in položi svoje dolge prste na Lottina gola ramena, "zgodilo se je to, kar se je moralo, a saj veš, da mora kupec za dobre stvari običajno plačati, ne?"
"Ti si tako dobra, tako skrbna ...," v joku nadaljuje Lotte. "Dobra dela delaš, ker bi me rada obvarovala ... Torej, kako se lahko poslovim od tebe?"
Zdaj pa ne morem biti več tiho. "Charlotte, tvoja sestra ni za seboj zapustila ničesar dobrega, razen kupa krvi in žalosti."
"Mi lahko kdo, kaj se gaja tukaj?" nenadoma zaslišimo rezek in samozavesten moški glas. Vsi se obrnemo in vidimo visokega moškega z elegantno srajco in precej opazno sivkasto brado.
"Oče?" se istočasno oglasita Lotte in Leen.
Gospod Parker ju za sekundo ozre in jima prikima, zatem pa zagleda Adriana. "Slišal sem nekaj o umoru. Vi mi zgledate najbolj podoben policistu, torej mi lahko kaj poveste?" vzvišeno vpraša.
"Vaša hčerka Kathleen je priznala, da je zagrešila dva umora, gospod," mu razloži inšpektor.
Slok moški se v besu ozre proti Kathleen, ki že od prihoda očeta molči in žalostno pogleduje proti tlom. "Kaj si storila?" jo glasno ogovori, medtem ko ju vsi budno opazujemo. "Se sploh zavedaš, kaj to pomeni zame? Zaradi tvoje nepremišljenosti sem ob ime in položaj! Da ne omenjam posel!"
Adrian še hitreje kot jaz opazi rdečino na Parkerjevem obrazu ter strah v Leeninih očeh, zato stopi do obeh. "Gospod, lahko stopite prosim stran, lahko se pogovorita kasneje," ogovori vzvišenega starca. "Poleg tega moram aretirati vašo ..."
"NE!" zakriči Charlotte in v njenem glasu odmeva od strahu in jeze.
Sekundo kasneje plane nadme in me skuša poriniti stran, da bi prišla do sestre, a jo prehiti Adrian, ki zgrabi Lotte za roke. Lisica se mu hitro izmuzne in hitro plani po nožu za rezanje torte, ki leži na bližnji polici, in se z njim zavrti, tako da oplazi vse prestrašene sošolce.
"Če jo kdo rani, bo on naslednji ranjen, razumete? Ne zanima me, kdo je to!"
"Charlotte, prosim ....," se vmeša Leen na čudo vseh. Nekdo, ki je povzročil smrt drugih, zdaj noče, da bi nekdo drug storil isto?
Tedaj se oglasi nšpektor, ki z najbolj odločnim glasom, kar ga premore vzklikne: "Nehaj, Charlotte, takoj!"
Morda zaradi Adrianovega prodernega glasa ali tikanja ali pa morda zaradi njegovega namrščenega izraza na obrazu cela dvorana utihne. Charlotte šokantno strmi v inšpektorju, njene temne oči pa so razširjene. Tudi ostali sicer buljijo tako v Adriana, a Lotte je najbolj očitna.
"Ne zganjaj tako histerijo za vraga," jezno reče bradač, ko se prerine do hčerke in ji nameni grd pogled s svojimi bledimi sinjimi očmi. "Pridi, da tudi ti ..."
"Žal bom moral zapreti *i*obe*i* vaši hčerki, gospod Parker," ga prekine Adrian in stopi do obeh sester, ki se celo ne upirata.
"Ker mislite, da znate bolje poskrbeti zanju, kaj?" se na rahlo nasmehne Parker in pri tem pokaže svoje čiste bele zobe.
"V policijskem avtu je še en sedež, če želite ..."
"Tudi prav," si v hipu premisli sivolasi gospod, "če že mislite, da je to bolje."
"Pojdimo in končajmo že to predolgo zgodbo," še doda inšpektor in odpelje dekleti iz sobane.
Moj odgovor:
NikomurNisemNicNaredila
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Res sm žalostna
Hejj, okej js res upam, da mi bo kdo znal pomagat. Res prosim odgovorite mi iskreno, to kar pac mislite. Torej...
Mene u soli zafrkavajo. Sm punca, ampak me zafrkavajo samo fantje. Najvecktat mi sam govorijo da sm PIFLARKA in men to ful ni okej. Nosim ocala in zobni aparat!!!! Vecino casa u soli sam poskusam bit nevidna, ampak me se useen najdejo in se zacnejo zajebavat iz mene. Da sem piflarka, pol mi govorijo da sem robot, kr sm kao ful pr mir.... Pc mql bolj resna sm pa mirna, kr sem introvert. Moje res dobre prijateljice bi verjetn rekle da sm smesna pa tko... Js res ne morem vec poslusat njihovih zaljivk. Tok so otrocji, pa smo 9. razred. Pol smo sli pa dons gledat nek film v dvorano (kraj je zaupen), no in sm se s prijateljico usedla v eno vrsto. No in za nama (dejmo jima rect A in B) sta sedela A in B. To sta ful nesramna tipa, en je iz mojga razreda (A), ta drug je pa sososolec (B). No in pol je A neki govoru moji sosolki, ki je sedela zraven mene. In pol je B vprasal A-ja, kdo ma to glavo ki sedi pred njim. In pol je A reku: Aja, to je una _______(moje ime),...
Pol naprej nism slisala ampak mislim da je reku piflarka kr sta se neki zasmejala. Js tok sovrazim moje sosolce in sososolce. Kdaj se bo to koncal? Sam se to leto.
A mi zna kdo pomagat, kaj naj naredim? Kako se naj pomirim? In res ne mislim hodit k svetovalni delavki pa tem (odraslim) ljudem.
Hvala vsem ze vnaprej.
Mene u soli zafrkavajo. Sm punca, ampak me zafrkavajo samo fantje. Najvecktat mi sam govorijo da sm PIFLARKA in men to ful ni okej. Nosim ocala in zobni aparat!!!! Vecino casa u soli sam poskusam bit nevidna, ampak me se useen najdejo in se zacnejo zajebavat iz mene. Da sem piflarka, pol mi govorijo da sem robot, kr sm kao ful pr mir.... Pc mql bolj resna sm pa mirna, kr sem introvert. Moje res dobre prijateljice bi verjetn rekle da sm smesna pa tko... Js res ne morem vec poslusat njihovih zaljivk. Tok so otrocji, pa smo 9. razred. Pol smo sli pa dons gledat nek film v dvorano (kraj je zaupen), no in sm se s prijateljico usedla v eno vrsto. No in za nama (dejmo jima rect A in B) sta sedela A in B. To sta ful nesramna tipa, en je iz mojga razreda (A), ta drug je pa sososolec (B). No in pol je A neki govoru moji sosolki, ki je sedela zraven mene. In pol je B vprasal A-ja, kdo ma to glavo ki sedi pred njim. In pol je A reku: Aja, to je una _______(moje ime),...
Pol naprej nism slisala ampak mislim da je reku piflarka kr sta se neki zasmejala. Js tok sovrazim moje sosolce in sososolce. Kdaj se bo to koncal? Sam se to leto.
A mi zna kdo pomagat, kaj naj naredim? Kako se naj pomirim? In res ne mislim hodit k svetovalni delavki pa tem (odraslim) ljudem.
Hvala vsem ze vnaprej.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(74)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(32)
Šport me na sploh ne zanima.
(44)






Pisalnica