PRED SEDMIMI LETI
Raymond je stopil iz učilnice, in ker je bil zadnji učenec, je še zaprl vrata. Naslednji hip je zagledal Kathleen, ki je prav tako zapuščala neko drugo učilnice.
"Leen!" je za njo zaklical.
Kathleen se je zasukala na peti, in ko je zagledala Raymonda, je takoj stopila do njega.. "Kaj hočeš?" ga je z rahlo vzvišenim glasom vprašala in prekrižala roke.
"Rad bi se pogovoril s tabo," je povedal Raymond in zatem odmaknil pogled od Leen. Na hodniku se je trlo dijakov, pri čemer so ju nekateri tudi opazovali. "In bolje bi bilo nekje na samem."
"Prav," je odvrnila Kathleen in s prstom pokazala proti gozdu blizu gimnazije. "Pojdiva tja, tam ni nikogar."
Raymond je pritrdilno pokimal in skupaj sta zapustila šolsko ozemlje ter se napotila proti drevesom. Tudi tokrat sta bila deležna pogledov, a večina sta prezrla ali pa se zanje nista menila.
Ko sta prispela v gozd, se je Ray usedel na deblo. Leen se je nekaj časa obotavljala, nato pa je prisedla zraven njega.
"Bi mi lahko povedala," jo je ogovoril Raymond, "zakaj si ... no, saj veš, kaj mislim."
Kathleen se je živčno poigravala s svojo kito, nato pa odgovorila: "Ker nisem zaljubljena vate. In ne morem kar poljubiti nekoga, do katerega nič ne čutim."
Raymond se potopi v svoje misli in poskuša najti besede, ki bi jih izrekel Leen. Nenadoma pa ga končno prešine ideja. "Nisem dovolj dober zate in za tvojo družino, kajne? S tabo lahko hodijo taki, kot ti – bogati in po možnosti še potomci kakšnih plemičev. Jaz, navadni fant iz družine srednjega razreda, seveda ne morem hoditi s Parkerjevo."
Kathleen je razširila svoje žadasto zelene zenice in jih usmerila v Raymonda. "Ne, ni to," pove. "Pravzaprav denar ni pomemben. Poglej Charlotte — Parkerjeva je, vendar njeni fantje še zdaleč niso neki bogataši. Denar ni to."
Raymond se ob njenih besedah spet zamisli. Nekaj drugega mora biti, da Leen do njega ne čuti nič do njega. Če denar ali položaj ni, kaj naj bi bilo potem? Kaj? Mogoče ima drugega? "Vem," je dejal. "Nekoga drugega imaš in zato ne moreš ničesar čutiti do mene."
Kathleen zavzdihne in prekriža svoje dolge noge. "Ne, ni to. Preprosto me ne privlačiš, ker sem ... lejzbika."
"*i*Kaj?*i*" Raymond je vstal in stopil na gozdna tla, a pogled mu je še kar uhajal k svoji ljubezni.
Kathleen je po licih začela spolzeti solza. Bilo ji je žal, da je tako prizadela Raymonda, ki jo je tako brezupno ljubil. A hkrati ni mogla nadzirati svojih čustev, mar ne? Če ni čutila ničesar do nasprotnega spola, je tako pač bilo. Ničesar ni mogla narediti. "Žal mi je, ampak prepričana, da boš našel drugo," je previdno izbrala besede in jih izrekla. "Mogoče celo neko dekle, v katero se boš še bolj zaljubil, kot si se vame."
"V ... redu," je po nekaj sekundah molka spregovoril Ray. "To je zdaj pozabljen primer. Mislim, da bom ... samo šel." Stopil je korak nazaj, a zdelo se mu je, kot da bi stopil tisoč kilometrov nazaj. "Se vidiva, Kathleen."
Nato se je počasi napotil proti svojemu domu in pustil Leen samo med drevesi.
Ko je pripel domov, je na tla svoje sobe brezobzirno vrgel svojo torbo in sedel za slikarsko platno. Na stol se je dobesedno zleknil in ni imel pojma, kaj naj dela. Učiti se v takem stanju ni mogel. Za domačo nalogo pa tudi ni imel moči. Naj bi se le predal temačnim občutkom in obžaloval svojo življenje? Skoraj bi že to naredil, ko je dobil boljšo idejo. In ta je stala točno pred njim.
Platno pred njim je bilo prazno, zato je vzel svinčnik in se poskušal domisliti, kaj bi lahko narisal. Ni potreboval veliko časa, da se je česa spomnil. Odločil se je, da bo narisal njegovo trenutno dušo. Tako je svinčnik zamenjal s čopičem, potopljenim v črno barvo, in platno začel mazati z vranjo barvo. Roka se mu je tresla, a še vseeno je slikal, misleč, da mu bo to pomagalo odvrniti misli od Kathleen, njegovo izgubljene ljubezni.
Na njegovo srečo je s slikanjem hitro končal. Zdaj je bilo celotno platno v črni barvi in nikjer ni bilo kakšnega svetlejšega odtenka. Zdelo se je, kot da so vse ostale barve zapustila ta svet. In točno takšna je bila njegova duša — ovita v temo, kjer svetloba in sreča nista imeli dostopa.