»Torej, to veš zato, ker si bila izbrana za varuhinjo tega sveta. Ko te je knjiga skrivnosti izbrala je želela iti pote. Mama ji je dovolila a naročila ji je naj najprej razmišljaš samo o tem svetu. Tako si začela razmišljati o tem in že od rojstva si hotela priti sem. Ko vas je portal pripeljal sem si dobila vso to znanje o tem svetu« pove Ava in vsi se zamislimo. Ta zgodba me je očarala! Še nekaj časa sem razmišljala a moje misli je kmalu zmotil glasen ropot. Vsi smo se zdrznili in skrili nazaj za pult. »Poglejte to!« zašepeta Chocolate. Odpre vratca v pultu in prikažejo se razni gumbi. Takoj pritisne na enega od njih in okoli nas se naredi nevidni ščit. Nato pritisne na drug gumb in v pultu se pojavi majhna odprtina, a vseeno še dovolj velika, da lahko vidiš skoznjo. »Tako zdaj nas ne morejo videti! Kdor koli je. Rok skozi to odprtino poglej kdo je prišel!« je rekla Chocolate in se kar zmrazila ob pomisleku, da bi se Titani lahko vrnili. Rok je pogledal skozi odprtino, takrat pa smo zaslišali globok, jezen in nevaren glas. »Najdite jih!« je zagrmelo po slaščičarni. Vsi smo se zdrznili. Prisluhnili smo nenavadnih glasovom. Kmalu smo zaslišali drug glas: »Nikjer jih ni, gospod! Vse smo preiskali! Tukaj jih ni«. »Pojdite in jih najdite!« zagrmi prvi glas, predvidevam, da pripada vodji. »Koga iščejo?« z zaskrbljenim glasom vpraša Neli, ko jih ne slišimo več. »Mislim, da nas. Ali pa Ray in Mary« zamišljeno odgovori Rok in še enkrat pogleda skozi režo, da se prepriča, da jih res ni več. »Pohitimo! Dokler jih ni tukaj moramo zbežati in povedati mami in teti, da sta v nevarnosti!« resno reče Ava, odpre nevidno streho in vsi zbežimo iz slaščičarne. »Tako ne bomo pravočasni!« utrujeno reče Angela. »O, ko bi vsaj imela teleportacijo!« zavzdihne. Nenadoma se Rok nečesa domisli. »Saj res! Ava, ti nas lahko teleportiraš!« zakriči. »V redu. Stopite do mene in me primite za ramo« začne Ava. Vsi naredimo tako kot nam je rekla. »Dobro. Zdaj vsi zaprite oči« reče in oči zapre tudi sama. »Lahko jih odprete« čez sekundo pove. Ko odprem oči, ne morem verjeti. Še malo prej smo stali pred slaščičarno, zdaj pa stojimo v gradu! »Kaj!« presenečena izdavi Angela. »To ni mogoče! Privide imam!« še doda. »Nobenih prividov nimaš. Vsi smo v gradu« ji razloži Chocolate. »Dovolj!« zakričim in zdrvim po stopnicah v Maryjino sobo. »Mary! Tu si!« izdavim. »Kaj je narobe?« me zaskrbljeno vpraša. »O tem pozneje! Kje je Ray?« ji hitro odvrnem. »Spodaj pri kuharici. Zakaj?« mi odgovori a jaz že tečem po stopnicah navzdol. Nenadoma se zaletim v kuharico. Zraven nje stori Ray. »Hitro! Nekam na varno moramo! V mestu so Titani!« zakričim, ko po stopnicah pride Mary. »Počasi! Kaj se je zgodilo?« po majhne premoru vpraša Ray. »Vse vam povem, ko bomo na varnem! Zberita vse meščane! Mi bomo našli skrivališče!« na hitro odgovorim in vsi, brez vprašanja stečemo po opravkih. Mi iskat skrivališče, Ray in Mary pa v mesto. Chocolate in kuharica greta z njima v mesto, saj je ogromno. »Mislim, da vem kje bomo na varnem!« se spomni Ava. »Za mano!« še reče in že teče skozi park proti travniku, kjer se pasejo konji. Tam nas pričakata tudi Blacky in Lin, zraven njiju sedi Kity. K nam pritečejo tudi konji. Vsak skoči na svojega. Jaz v naročje vzamem Kity. Blacky in Lin tečeta pred nami. Ava nas skozi čudovit gozd pripelje do skrivališča. »Kje pa je?« vpraša Neli in gleda okrog sebe. »Samo malo« potrpežljivo reče Ava in stopi do bližnjega drevesa. Spleza do krošnje in zakriči: »Vsi stopite stran prosim!« jo zaslišimo. Nenadoma nekaj zaškripa in Pri drevesu se odpre tako velika luknja, da skoznjo lahko gre konj. Ava skoči z drevesa in priteče do nas. »Spodaj je podzemno domovanje. Uporabljam ga ko je res nekaj nujnega. Nihče ne ve zanj. In res je ogromno!« pove in pokaže na odprtino. »V njem je dvajset prostornih sob, tri kuhinje, veliko kopalnic, štiri velike dnevne sobe, dve igralnici, knjižnica, zelo velik hlev…« nadaljuje. »V njega moramo spraviti vse živali iz mesta. In tudi vse meščane« še pove in izgine v luknji. Mi smo takoj za njo. Najprej v hlev odpeljemo konje, nato pa v sobo za hišne ljubljenčke še oba psa in Kity. Spet odidemo iz gozda in gremo do zajčkov. »Zajčki, pridite za nami. Morate na varno!« uporabim moč pogovora z živalmi. »Seveda« odgovori moja zajčica Rožica. Vsi zajčki za nami odskakljajo do podzemnega domovanja. Odpeljemo jih v sobo za hišne ljubljenčke in vsi se zelo dobro razumejo. Zopet stopimo vem na prosto in takrat zaslišimo nerazločno kričanje: »Ava! Pridite po nas! Vsi so tukaj! Živali in ljudje!« je vse kar slišimo. Rok, Angela in Neli ostanejo pri luknji, jaz in Ava pa stečeva po meščane. »Hitro! Za nama!« zakličeva ko jih zagledava. Razdelijo se v manjše skupine. Prvo skupino odpeljeva do podzemnega domovanja. Tam jih Rok, Angela in Neli sprejmejo in jih odpeljejo do njihovega začasnega bivališča. Midve se vrneva po naslednjo skupino ljudi in živali. Ko so vsi v podzemnem domovanju z Avo splezava na drevo, zapreva luknjo in se skozi deblo spustiva v skrivališče.

Hej!
Tukaj je nov del. ta je malo daljši a upam, da vam je vseeno všeč.
Sedaj pa imam za vas par vprašanj:
1. vprašanje:
Kateri lik ti je najbolj všeč v moji zgodbi?
2. vprašanje:
Katera žival ti je najbolj všeč v moji zgodbi?
3. vprašanje:
Ali ti je moja zgodba sploh všeč?
4. vprašanje.
Ali bi kaj dodal moji zgodbi?
Tako! To je vse!
Upam, da vam je bil ta del všeč!
Lp, Lexi7