Hey :wave:!
Vem, da sem to že 100000X rekla, ampak res hvala vsem bralcem te zgodbe in vsem, ki lajkate ali komentarirate :kissing_heart:! Zdaj pa na zgodno :wink:.
DAVE WILSDORF
Naslednjo jutro je šel inšpektor na policijsko postajo. Najprej je šel proti oddelku, kjer so pri umorih pregledovali trupla. Oblekel se je v modro haljo in dal gor rokavice in šel notri.
Na nekakšni mizi je ležalo truplo,ki je bilo prekrito z odejo, ven so gledala le stopala ter trup. Ob glavi pokojnika je stal moški prav tako v modri halji s temno rjavimi lasmi. To je bil Dave Wilsdorf, inšpektorjev najljubši sodelavec.
"Jutro, Dave," ga je pozdravil inšpektor in Dave se je obrnil.
"Oh, jutro Sebastian," je odgovoril Dave.
"Je to Patrick," je vprašal inšpektor in stopil k truplu in sicer zraven glave.
"Da, to je on," je rekel Dave.
Pogled na glavo pokojnika ni bil ravno lep. Njegov obraz je bil bled, oči pa odprte.
Inšpektor je zagledal nož zapičen pod vratom.
"Dave, lahko naredimo DNK test noža?"
"To ni bo mogoče. Storilec je naredil nekaj, da ne bi mogli tega storiti. Sklepam, da je nož poškropil z razkužilom."
"Je bil kakšen znak nasilja? Zagotovo ni bilo dosti samo to, da mu je storilec zapičil nož."
"Dosti je bilo. Storilec je zapičil nož naravnost v srce. Ni umrl v trenutku, ampak čez nekaj sekund. Mimogrede, se ti kaj sanja, kaj naj bi pomenil zapis na listku v njegovih laseh? Kri je končno prelita."
"Mislim, da je storilec zameril nekaj Patricku in je komaj čakal, da se mu maščuje."