Hi :wave:!
Nazadnje sem opisovala del Marcusovega večera, a noč je še mlada ...
RDEČA KOT VINO
Čez nekaj minut je bila že močna tema. Na nebu so sijale le zvezde in lunin polmesec. Ni bilo presenečenje, da nikogar ni bilo na ulici ... za zdaj.
Marcus se je še kar sprehajal po stanovanju dol in gor, kot bi nekoga čakal. Bil je nekoliko neučakan in nemalokrat je zavzdihnil.
Nato je zaslišal zvonec. Stekel je proti vhodnim vratom in jih odprl. Pred njim je stal nek človek, oblečen v črne hlače in v črni zgornji del, ki mu je segal čez vso glavo, da so se mu videle le oči, ki jih je dodatno imel zakrito s pajčolanom. Še celo prstov na roki nisi mogel videti, saj jih je oseba skrbno skrivala v žepu.
Marcus se je ob tem glasno zasmejal, misleč, da gre za šalo. Zakaj pa bi se nekdo takole preoblekel, če ni za šalo, je pomislil. Nato se je spomnil na Claro. Mar niso morilci običajno v črnem in povsem zakriti, je pomislil in zdelo se mu je kot, da mu bi srce padle ravnokar v hlače.
"Em ... dober večer," je s prestrašenim glasom rekel in se pretvarjal, da zeha. "Oh, ravnokar sem se odpravljal spat, veste ... lahko pridite jutri, prosim?"
A človek pred vrati ni bil ravno navdušen nad to idejo. Iz žepa je potegnil nož in ga zapičil v Marcusa. Ta se je na široko odprtimi usti in očmi zgrudil na tla, ob njem pa se je kmalu pojavila luža krvi. Rdeča kot vino.