Hi :wave:!
Upam, da ste ok. Kot veste, je trenutno večina stvari (v zgodbi) nejasnih, vprašanj je veliko. Danes pa bo vprašanj še več ....
ŠE EN UMOR
Kmalu je prišel dan, ko se je Ophelia preselila k Thomasu. Na vse zgodaj ji je Anastasia pomagala pakirati kovčke in jih zložiti v Ophelijin avto.
"Ophelia, poskusi se razveseliti, prav," je povedala Anastasia Opheliji pred avtom, ko sta se poslavljali.
"Veselila se bom, ko bo policija našla morilca," je odločno rekla Ophelia in sedla v avto in se odpeljala.
Ko je zapeljala na glavno cesto, je poklicala Thomasa, da bi ga obvestila, da prihaja. Kljub temu, da ga je klicala vsaj petkrat, se ni javil. Postala je živčna, a je kljub temu ostala optimistična in si govorila, da je verjetno le kje pozabil telefon.
Kmalu je prišla in stopila iz avto ter odšla proti vratom. Odklenila jih je in vstopila. Šla je v dnevno sobo, saj je mislila, da jo Thomas verjetno tam čaka.
"Thomas, jaz sem, Ophelia," je zaklicala na poti proti dnevni sobi, a ni bilo odziva. Mislila je, da jo hoče presenetiti.
Odprla je vrata dnevne sobe in si v istem trenutku z rokami zakrila usta. Thomas je ležal na tleh z zaprtimi očmi pod polico, na kateri je bil telefon.
Ophelia je šla do njega in se sklonila in se dotaknila mesto srca, ki je že nehalo biti.