PisalnicaTančica skrivnosti, 4. epizoda, 15. del
2
15. POGLAVJE
Antonia je zavzdihnila ter si popravila svetel paž. "Jaz in Liam sva se zavzemala, da sliko prodamo. Harry je temu nasprotoval. Želel, da slika ostane v družini."
"Oprostite, da bom zamenjal temo. Upam, da vam ne bo neprijetno." Trenutek tišine. "Ste prepričani, da je bila Angelina smrt res nesreča?"
"Vem, kam merite, gospod Thompson." Antonia se je približala inšpektorju. "Imeli smo kriminalistično preiskavo. Ni bil umor."
"Dobro." Še en trenutek tišine. "Zakaj vama je Harry nasprotoval pri prodaji?"
"Menil je, da je to njeno edina stvar, ki nam je ga zapustila, in da mora ostati pri nas. Bedarija." Dvignila je srebrno ogrlico in jo pokazala inšpektorju. "To mi je dala Angela za rojstni dan. Kar hočem reči je, da ima vsak v družini nekaj od nje."
"In zakaj z Liamom mislita, da bi jo morali prodati?"
"Že Angela jo je hotela prodati, a neuspešno kot vidite. In še nekaj je - si lahko predstavljate, koliko denarja je vredna?"
Inšpektor je nekoliko natančneje pogledal sliko. Vredna mu ni bila niti centa, a tega ni hotel reči. "Em ... tisoč?"
"Niste prav ljubitelj umetnosti, kajne?" je sklepala Antonia. "Pomislite, da v
bi bila. Vredna bi vam bila milijon!"
"Angela je torej risala nekoliko drugače," je načel inšpektor. "Nočem vam zbuditi slabih občutkov, Antonia, vendar ljudje so se jo verjetno izognili zaradi tega. Imam prav?"
Antonia je zavzdihnila ter si popravila svetel paž. "Jaz in Liam sva se zavzemala, da sliko prodamo. Harry je temu nasprotoval. Želel, da slika ostane v družini."
"Oprostite, da bom zamenjal temo. Upam, da vam ne bo neprijetno." Trenutek tišine. "Ste prepričani, da je bila Angelina smrt res nesreča?"
"Vem, kam merite, gospod Thompson." Antonia se je približala inšpektorju. "Imeli smo kriminalistično preiskavo. Ni bil umor."
"Dobro." Še en trenutek tišine. "Zakaj vama je Harry nasprotoval pri prodaji?"
"Menil je, da je to njeno edina stvar, ki nam je ga zapustila, in da mora ostati pri nas. Bedarija." Dvignila je srebrno ogrlico in jo pokazala inšpektorju. "To mi je dala Angela za rojstni dan. Kar hočem reči je, da ima vsak v družini nekaj od nje."
"In zakaj z Liamom mislita, da bi jo morali prodati?"
"Že Angela jo je hotela prodati, a neuspešno kot vidite. In še nekaj je - si lahko predstavljate, koliko denarja je vredna?"
Inšpektor je nekoliko natančneje pogledal sliko. Vredna mu ni bila niti centa, a tega ni hotel reči. "Em ... tisoč?"
"Niste prav ljubitelj umetnosti, kajne?" je sklepala Antonia. "Pomislite, da v
bi bila. Vredna bi vam bila milijon!"
"Angela je torej risala nekoliko drugače," je načel inšpektor. "Nočem vam zbuditi slabih občutkov, Antonia, vendar ljudje so se jo verjetno izognili zaradi tega. Imam prav?"
Moj odgovor:
ddd
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jokanje
Js nevem ka. Mi je hudo se jočem tko skor vsaka dan ko se kregam z mami pravi da me razume je neka situacija ka je res resna šalim se in pol se skos zjokam in derem pred njo in nevem a je to otročje pc ja in tud pred sošolkama pc ne morm zadtzat pc n evre mam zlo močna čustva Pc res skoz derem se pa jokam
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(53)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(74)
Nič posebnega , že vse vem.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Super!
In slastno.
A lahko slike tudi ...