41. POGLAVJE
"Gospod!" zakliče Edgar po pisarni in maha z listi papirja v roki.
Inšpektor pogleda izza računalnika in odvrne: "Kaj je?"
Edgar sede nasproti inšpektorja in mu poda papirje. "Forenzično poročilo je prišlo. O tistih dveh listih, saj veste, kaj mislim, kajne?"
"Da, vem," odvrne inšpektor in začne brati poročilo.
Čez nekaj trenutkov Edgar postaja sila radoveden: "Kaj piše?"
"Pisavi se ujameta," odgovori inšpektor, vstane in si obleče suknjič. "Peter je zagotovo morilec."
*
"Pol dveh popoldne, šestnajsti oktober 2023," izreče inšpektor in prižge snemalnik.
"Kaj delate? Zakaj snemate?" začudeno vpraša Peter, ki sedi nasproti inšpektorja.
"Za dokaz na sodišču."
Po trenutku molka Peter prekriža roke in se nasloni na stol. "Nič vam ne bom povedal, Thompson. Nič."
"Bova potem samo sedela in čakala?" z nekoliko povišanim glasom reče inšpektor in pogleda morilca direktno v oči, kar Petra naredi živčnega. "Če mi poveste, kaj je bil vaš motiv za umor Antonie Clarrison, vam bo to pomagalo na sodišču. Samo namig."
Peter obrne glavo proti temni steni in zavzdihne. "V redu. Ampak ne zaradi vas, ampak zase!"
Inšpektor presliši zadnje besede in reče: "Mi lahko že poveste?"
"Sprva nisem imel v planu umora. Ampak potem sem moral."
"Ste lahko bolj natančni?"
"Tisto noč, ko je med drugim tudi Antonia prespala pri nas, je pustila njen dnevnik v sobi za goste."
"Mislite to?" Inšpektor dvigne dnevnik, ki ga je našel v Antonijini sobi.
"Da, to," presenečeno odvrne Peter. "No, našel sem ta dnevnik in grabila me je radovednost. Zato sem ga prebral. In ugotovil, da je ona umorila Harryja in Liama ter zakaj."
"Se vam je tokrat porodila ideja, da bi jo umorili?"
"Ne, takrat še ne. Sem se pa spomnil nekaj drugega."