Ko sem pojedla, sem se vrgla na posteljo.
Nato pa pomislim. "Pa ja v tej veliki bolnici imajo kakšne aktivnosti." Sem rekla in poskočila.
Tega še nisem povedala, a Vam bom. Sem zelo velik štor a to včasih preskočim, ker no... Me je malo sram.
Ko sm poskočila sem se hkrati udarila v glavo.
"Aw to boli."
Nehala sem poskakovati kot neumna opica in šla ven iz te dolgočasne 'luknje'.
Videla sem oglasno desko in pohitela k njej. Vidim da je neko pletenje zapestnic. Rekla sem si:"Bolje kot da tičim v tisti luknji."
Pisalo je v kateri sobi, in to je bila: Soba 16 C
v 2 nadstropju. Na srečo so imeli dvigalo.
Pritisnila sem na številko 2 in že sem bila v 2 nadstropju. Izstopila sem in tam je bil napis: Pletenje Zapestnic vsi so dobrodošli!
Prišla sem noter. V svetlo turkizni sobici je bila animatorka in še par otrok. Ampak ena punca, ki se mi je zdela zelo skrivnostna je bila bolj na samem. Animatorka me je pozdravila in me vprašala kako mi je ime.
Rekla sem:"Živijo vsi! Ime mi je Klara."
Vsi so mi se nasmehnili celo tista skrivnostna punca. Vzela sem par barvnih vrvic in prisedla k skrivnostni punci. Imela je lase kot noč in sijoče modre oči.
"Živijo." sem rekla.
"Oj." je rekla s tihim glaskom.
"Kako ti je ime?" sem jo vprašala.
"Alexa." je rekla.
Začela sem plesti.
Ona je pletla črno belo in sivo zapestnico jaz pa modro vijolično in rozo zapestnico.
Komaj sem jo začela.
Se nadaljuje...

Komentirajte!
ČE vam je všeč kliknite
Se beremo
Lp