Težave Amelie White, 10. del
5
Hey!
Predstavljam že 10. del zgodbe Težave Amelie White! Ker je to prvi dvoštevilčni del, je ta del malo daljši kot drugi :blush:!
NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI
"Močno te pogrešam, Alex," je rekla Amelia na zadnjem klicu na Skypu.
"Jaz tebe tudi, vendar ne moreva potrpeti," je rekel Alex.
Amelia se je kljub podpori Toma počutila bolj osamljeno kot kadarkoli. Narcissa je že prvi dan, ko se je začela šola začela norčevati iz Amelie. Dneve in dneve je bila bolj žalostna. Neke noči je bila sama doma. Vzela je svoj kovček in vanj spakirala oblačila ter nekaj denarja. Odločila se je, da odide. Ni vedela, kam naj gre, a ji ni bilo mar. Važno ji je bilo le, da gre stran od Londona. Bilo je že zelo temno, a Amelia je še kar vztrajala, da gre. Pri Temzi je srečala skupino fantov, ki so nekaj pili.
"Hej, si se izgubila, lepotica," je zaklical največji.
"Ne," mu je živčno odgovorila Amelia. Želela je iti stran od tod.
"Ali si prepričana," je rekel drugi in začel hoditi proti Ameliji.
"Ja, vse je v redu," mu je rekla Amelia in se počasi umaknila. K njej je začelo hoditi še nekaj drugih fantov.
"No, popotnica, ne bi želela kaj zabave," je rekel tretji in se ji približal.
V tistem trenutku je na fante skočil nek pes. Imel je črno dlako, kot tema in oči zelene kot trava. Začel je lajati in opraskal skupino fantov. Fantje so začeli teči stran, a pes je ostal pri Amelia.
"Hvala. Ti lahko dam ime," je rekla Amelia. Pes je pomahal z repom.
"Prav, ime ti bo Max," mu je povedala Amelia.
Amelia in Max sta bila zaspana, zato sta sta se usedla na bližnjo klopco in zaspala. Naslednjo jutro je Amelia kupila hrana za Maxa, čeprav ji je ostalo le nekaj denarja zase.
"Ti si me rešil pred tistimi fanti, zato si zaslužiš hrano bolj kot jaz," je rekla Amelia Maxu in mu dala briket.
Ta dan sta veliko hodila. Hodila sta 11 ur proti severu. Končno sta prispela v Luton. Amelia je šla v trgovino. Bila je sestradana. Nato sta zaspala na klopci in spala zelo trdno. Ko sta vstala, sta zaslišala nek zelen avto, ki se je ustavil zraven njiju. En rdečelasi in en rjavolas moški sta stopila iz avto.
"Ti greš z nama," je rdečelasi rekel Ameliji.
"Ne, ne bom šla nikamor," je rekla Amelia.
A rjavolasi jo je že potisnil v avto in tudi Maxa je vrgel k njej.
"Kdo sta? Kam me peljata," je rekla Amelia.
"Utihni," je rekel rdečelasi.
Max je začel lajati in zgledalo je, da mi situacija ni všeč.
"Če ta pes ne bo nehal lajati, ga bom ubil," je jezno rekel rjavolasi.
Amelia je Maxa skušala Maxa umirati. Prišli so do majhne rumene hiše. Maxa so odpeljali v eno izmed majhnih sob in mu dali nagobčnik, Amelio pa so odpeljali v sobo z rjavimi stenami, ki so bile že skoraj uničene.
"Popij," je rekel rjavolasi in ji dal nek napitek vijolične barve. Amelia ni imela pojma, kaj bi to lahko bilo.
"Popij, sem rekel," je jezno rekel ponovno in Amelia ga je ubogala.
Zbudila se je v sobi z rdečimi stenami. Težko je dihala in bila je neizmerno utrujena. Zaprla je oči in zaspala. Tokrat se je zbudila v svetlo modri sobi in oblečena je bila v druga oblačila. Zraven nje je stal Alex in Narcissa.
"Kje sem," je vprašala.
"V bolnišnici, " je rekla Narcissa. "Policija je vdrla v hišo, kjer si bila in te odpeljala sem. Ugrabila sta se znana brata kriminalca, ki ju policija že dolgo išče, Richarda in Georga Porterja. Zastrupila sta se in skoraj bi umrla," ji je povedal Alex.
"Kaj pa Max, mislim pes, ki je bil tudi v hiši z mano," je vprašala Amelia.
"Vse je v redu z njim. Tudi tvoja starša sta v čakalnici. Prišla sem, da se ti opravičim. Res sem bila grozna, ko sem prebrala pismo za Oliverja. Razšla sva se. Res se počutim grozno," je rekla Narcissa.
"Je že v redu. Verjamem ti, Narcissa," je povedala Amelia.
"In preselil sem se v London ter se vpisal v isto šolo kot ti. Moji starši so od tvojih izvedeli, da si odšla od doma," je rekel Alex.
"Zelo sem vesela, Alex," je rekla Amelia.
"Amelia, zanima me, če bi bili lahko prijateljici. Razumem, če nočeš biti," je vprašala Narcissa.
"Ne vidim razloga, zakaj ne bi bila," je veselo odgovorila Amelia.
Zatem so se vsi skupaj objeli. Takrat so v sobo prišli starši Amelie. Nič niso naredili. Le nasmejali so se.
Predstavljam že 10. del zgodbe Težave Amelie White! Ker je to prvi dvoštevilčni del, je ta del malo daljši kot drugi :blush:!
NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI
"Močno te pogrešam, Alex," je rekla Amelia na zadnjem klicu na Skypu.
"Jaz tebe tudi, vendar ne moreva potrpeti," je rekel Alex.
Amelia se je kljub podpori Toma počutila bolj osamljeno kot kadarkoli. Narcissa je že prvi dan, ko se je začela šola začela norčevati iz Amelie. Dneve in dneve je bila bolj žalostna. Neke noči je bila sama doma. Vzela je svoj kovček in vanj spakirala oblačila ter nekaj denarja. Odločila se je, da odide. Ni vedela, kam naj gre, a ji ni bilo mar. Važno ji je bilo le, da gre stran od Londona. Bilo je že zelo temno, a Amelia je še kar vztrajala, da gre. Pri Temzi je srečala skupino fantov, ki so nekaj pili.
"Hej, si se izgubila, lepotica," je zaklical največji.
"Ne," mu je živčno odgovorila Amelia. Želela je iti stran od tod.
"Ali si prepričana," je rekel drugi in začel hoditi proti Ameliji.
"Ja, vse je v redu," mu je rekla Amelia in se počasi umaknila. K njej je začelo hoditi še nekaj drugih fantov.
"No, popotnica, ne bi želela kaj zabave," je rekel tretji in se ji približal.
V tistem trenutku je na fante skočil nek pes. Imel je črno dlako, kot tema in oči zelene kot trava. Začel je lajati in opraskal skupino fantov. Fantje so začeli teči stran, a pes je ostal pri Amelia.
"Hvala. Ti lahko dam ime," je rekla Amelia. Pes je pomahal z repom.
"Prav, ime ti bo Max," mu je povedala Amelia.
Amelia in Max sta bila zaspana, zato sta sta se usedla na bližnjo klopco in zaspala. Naslednjo jutro je Amelia kupila hrana za Maxa, čeprav ji je ostalo le nekaj denarja zase.
"Ti si me rešil pred tistimi fanti, zato si zaslužiš hrano bolj kot jaz," je rekla Amelia Maxu in mu dala briket.
Ta dan sta veliko hodila. Hodila sta 11 ur proti severu. Končno sta prispela v Luton. Amelia je šla v trgovino. Bila je sestradana. Nato sta zaspala na klopci in spala zelo trdno. Ko sta vstala, sta zaslišala nek zelen avto, ki se je ustavil zraven njiju. En rdečelasi in en rjavolas moški sta stopila iz avto.
"Ti greš z nama," je rdečelasi rekel Ameliji.
"Ne, ne bom šla nikamor," je rekla Amelia.
A rjavolasi jo je že potisnil v avto in tudi Maxa je vrgel k njej.
"Kdo sta? Kam me peljata," je rekla Amelia.
"Utihni," je rekel rdečelasi.
Max je začel lajati in zgledalo je, da mi situacija ni všeč.
"Če ta pes ne bo nehal lajati, ga bom ubil," je jezno rekel rjavolasi.
Amelia je Maxa skušala Maxa umirati. Prišli so do majhne rumene hiše. Maxa so odpeljali v eno izmed majhnih sob in mu dali nagobčnik, Amelio pa so odpeljali v sobo z rjavimi stenami, ki so bile že skoraj uničene.
"Popij," je rekel rjavolasi in ji dal nek napitek vijolične barve. Amelia ni imela pojma, kaj bi to lahko bilo.
"Popij, sem rekel," je jezno rekel ponovno in Amelia ga je ubogala.
Zbudila se je v sobi z rdečimi stenami. Težko je dihala in bila je neizmerno utrujena. Zaprla je oči in zaspala. Tokrat se je zbudila v svetlo modri sobi in oblečena je bila v druga oblačila. Zraven nje je stal Alex in Narcissa.
"Kje sem," je vprašala.
"V bolnišnici, " je rekla Narcissa. "Policija je vdrla v hišo, kjer si bila in te odpeljala sem. Ugrabila sta se znana brata kriminalca, ki ju policija že dolgo išče, Richarda in Georga Porterja. Zastrupila sta se in skoraj bi umrla," ji je povedal Alex.
"Kaj pa Max, mislim pes, ki je bil tudi v hiši z mano," je vprašala Amelia.
"Vse je v redu z njim. Tudi tvoja starša sta v čakalnici. Prišla sem, da se ti opravičim. Res sem bila grozna, ko sem prebrala pismo za Oliverja. Razšla sva se. Res se počutim grozno," je rekla Narcissa.
"Je že v redu. Verjamem ti, Narcissa," je povedala Amelia.
"In preselil sem se v London ter se vpisal v isto šolo kot ti. Moji starši so od tvojih izvedeli, da si odšla od doma," je rekel Alex.
"Zelo sem vesela, Alex," je rekla Amelia.
"Amelia, zanima me, če bi bili lahko prijateljici. Razumem, če nočeš biti," je vprašala Narcissa.
"Ne vidim razloga, zakaj ne bi bila," je veselo odgovorila Amelia.
Zatem so se vsi skupaj objeli. Takrat so v sobo prišli starši Amelie. Nič niso naredili. Le nasmejali so se.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanimiv del!
Kako sem se ustrašila, da bodo Amelijo ugrabili!:fearful:
Kako sem se ustrašila, da bodo Amelijo ugrabili!:fearful:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo :yum:
0
Moj odgovor:
Bolana
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
:ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost:woooooooooooooooooooooooooo