PisalnicaTežave Amelie White
6
Živjo! Predstavljam že četrti del o težavah Amelie White. S čim se tokrat sooča Amelia, boste izvedeli le na en način: z branjem novega dela!
NOV ČLAN DRUŽINE, NOVE TEŽAVE
Mama in Steve, zdaj mladoporočenca sta vsa vesela skupaj z Amelio odšla iz poroke. Amelia je bila zelo utrujena, zato je zaspala že v avto, a hkrati je bila srečna. A ne za dolgo! Čez nekaj mesecev je njena mama rodila fantka z imenom Tom. Postal je polbrat Amelie. Amelia ni imela rada majhnih fantov. Ko sta mama in Tom prispela iz porodnišnice, tisto noč Amelia ni mogla spati. Tom je ves čas jokal in cvilil. Ko se jedli kosilo, je Tom vse stresel in polil na Amelio. "Mami, lahko prosim Toma naučiš jesti in piti," je vprašala Amelia, ki je sedaj Toma še bolj zasovražila. "S Stevom se trudiva, vendar to ni kar tako," ji je odgovorila mama. Ko je šel Tom v vrtec, ni bilo nič drugače. Amelia je imela veliko dela z učenjem, vendar se zaradi Toma ni mogla učiti. "Amela, Amela, igraj se z mano," ji je težil. Za povrh pa ni znal pravilno izgovoriti njeno ime, zato jo je namesto Amelia, klical Amela. Ko je Tom šel v 1. razred, so imeli zabavo z njegovimi sošolci in v dnevni sobi pustili vse umazano. Amelia bi ga takrat najraje v koš za smeti. A Tom ne bo ves čas majhen zoprn polbrat, ki greni življenje svoji polsestri, vendar bo kmalu postal njen zaupnik.
Kaj čaka Amelio in kako bo Tom postal njen zaupnik, pa si preberite v naslednjem delu, ki ga bom poskusila napisati čim prej :blush:!
NOV ČLAN DRUŽINE, NOVE TEŽAVE
Mama in Steve, zdaj mladoporočenca sta vsa vesela skupaj z Amelio odšla iz poroke. Amelia je bila zelo utrujena, zato je zaspala že v avto, a hkrati je bila srečna. A ne za dolgo! Čez nekaj mesecev je njena mama rodila fantka z imenom Tom. Postal je polbrat Amelie. Amelia ni imela rada majhnih fantov. Ko sta mama in Tom prispela iz porodnišnice, tisto noč Amelia ni mogla spati. Tom je ves čas jokal in cvilil. Ko se jedli kosilo, je Tom vse stresel in polil na Amelio. "Mami, lahko prosim Toma naučiš jesti in piti," je vprašala Amelia, ki je sedaj Toma še bolj zasovražila. "S Stevom se trudiva, vendar to ni kar tako," ji je odgovorila mama. Ko je šel Tom v vrtec, ni bilo nič drugače. Amelia je imela veliko dela z učenjem, vendar se zaradi Toma ni mogla učiti. "Amela, Amela, igraj se z mano," ji je težil. Za povrh pa ni znal pravilno izgovoriti njeno ime, zato jo je namesto Amelia, klical Amela. Ko je Tom šel v 1. razred, so imeli zabavo z njegovimi sošolci in v dnevni sobi pustili vse umazano. Amelia bi ga takrat najraje v koš za smeti. A Tom ne bo ves čas majhen zoprn polbrat, ki greni življenje svoji polsestri, vendar bo kmalu postal njen zaupnik.
Kaj čaka Amelio in kako bo Tom postal njen zaupnik, pa si preberite v naslednjem delu, ki ga bom poskusila napisati čim prej :blush:!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ok, komaj čakam🤩
p.s. me lahko obveščaš?
p.s. me lahko obveščaš?
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
