To zgodbo sem začela objavljati pod imenom Soamij, ko se nisem mogla registrirati, tako da poiščite prejšnje dele z iskanjem. Also tukaj bodo dele za en del zamaknjeni.

*-*

Jess je avto ostro ustavila na njenem parkirnem mestu. Če se je kaj naučila pri vožnji avta je to dramatično parkiranje.

Stopila sem iz najinega bleščečega črnega Lamborghinija z florescentnimi modrimi črtami ter si v usta vrgla čigumi z okusom češnje. Šola se je pred mano dvignila kot be mi hotela pokazati, da ima več vpliva kot jaz. Očala sem si pridržala na konici nosu in s privzdignjeno obrvjo premerila šolo od zgoraj navzdol in se namrščila. Ta kraj me je spravljal na bruhanje.

Vsak, ki je stal na šolskem dvorišču je zamrznil. Ah ja, prednosti starih šol. Ja prav ste prebrali, to je moja stara šola. In takrat sem dejansko sledila pravilom mojih starejših bratov in se obnašala kot piflar. Naša Quinn B je to izkoristila in me poniževala kar se je dalo. Zdaj ji lahko vrnem. Dvomim, da se me bo sploh hotela spomniti.

'Jess, pripravljena, da jim pokaževa hudiča, ki sva ga doživljali?' sem jo od strani pogledala, ona pa je privzdignila kotiček ustic v nasmešek in prhnila.

'Samo hudiča? Se zafrkavaš? Plačali bodo,' je dopolnila moje besede.

'Če se mi Hilary približa na pet metrov, jo bom zmlela verbalno in ne bom zavlačevala z fizično, če bo potrebno,' sem odvrnila in počakala, da mi je Jess vrgla moj nahrbtnik, ki sem ga brez težav z eno roko ujela.

Šele potem sem se obrnila proti vsem ljudem na parkirišču, ki so vame gledali kot v marsovca.

'Prvič vidite nekoga, z malo stila?' sama nisem poniževala piflarjev. V bistvu so se mi zdeli edini pozornosti vredne osebe. Sama sem izkusila njihove težave. In vedela sem, dajih bom ustavila.

Vsi fantje, ki so si me ogledovali tudi na mestu kjer vsi vemo, da se ne sme, sem pokazala sredinca.

Takrat sem zagledala z na blond pobarvanimi lasmi idiotko Hilary in njeno neumno četico miniončkov. Grdo me je gledala in se namrdnila, ko sem ob pogledu na njen čisto prekratko krilo in kratkim crop topom, ki se je zaključil že takoj pri elastiki njenega modrca privzdignila obrv. Tam je stala praktično naga, z plastičnim obrazom in prebadajoče modrimi očmi, skoraj nevidnimi za tonami make-upa, ki si ga je vrgla na obraz. Prisežem, da če bi to masko potegnila z njenega obraza, bi tam stala deklica z izsušenim obrazom in milijoni mozoljev.

Premerila sem jih s pogledom in zavihala nos. Jess je samo zmajala z glavo in skupaj sva odšli notri.

Bila sem že na poti do moje bivše omarice, ko sem se spomnila, da sem prijavljena pod drugim imenom. Obrnila sem se na petah proti ravnateljivi pisarni in Jess, ki me je z dvignjeno obrvjo gledala na razcepu, kjer se je ona ustavila, da počaka, da jo opazim, poslala zavijanje oči.

Jessica je hotela potrkati a sem jo z točno določenim pogledom ustavila preden bi lahko to naredila. Namesto tega sem z nogo pritisnila kljuko. Ne obsojajte me; komu se da potegniti roke iz toplih udobnih žepov, ko imaš tu noge. Konec koncev naj bi bili šimpanzi nai predniki,oni pa uporabljajo tudi zadnje tace.

Ravnatelj je presenečen nad vstopom dvignil glavo iznad papirjev nad katerimi se je sklanjal in me začudeno pogledal.

Poslala sem mu zdolgočasen pogled bila-bi-raje-kjerkoli-kot-tu in postavila roke na mizo na katero sem se naslonila.

'Urnik.'

Je pripomnila Jess, ki je stala za mano z prekrižanimi rokami.

Ravnatelj, ki je očitno imel veliko preveč samozavesti me je doro pogledal v obraz in kmalu se mu je razjasnil.

'Thea? Lepo te je videti nazaj; brez tebe ni bilo enako-' je začel čebljati kot navit. Z roko v raztrgani karirasti rokavici sem mu nakazala naj utihne. Začuden je utihnil, ko sem jaz odprla usta.

'Nisem Thea in nimam pojma o kom govoriš. Sem Reena in tole je moja prijateljica Lissa. Zdaj pa mi daj te presnete urnike, ker ne mislim biti tu več kot je potrebno,' sem ga utišala in njegov pogled je otrdel.

'Mlada dama, tako se ne obnašamo v tej šoli in mislim, da sem vas nekje že videl nekaj podobnega; o saj res, v tolpah se obnašajo tako,' mislil je da me j zadel v živo jaz pa sem ga pogledala kot da je povedal nekaj najbolj smešnega. Porabila sem vse v sebi, da se nisem začela smejati in ostala pri navadnek nasmešku.

'Se ti zdi kaj smešno?' je vprašal izzivalno.

'O ja, sploh to, da starec kot si ti ne more pomisliti na to, da tu stojim, da dobim razpored hudičevih ur, na katere se mi sploh ne da hoditi, ne pa da mi daje lekcije o bontonu,' sem se namrdnila.

'Reena utihni. Ravnatelj najina urnika čakata na vaši mizi in verjamem da se ju znebite znebiti,' je rekla Jess od zadaj z popačenim nasmehomter se približala mizi ter pograbila urnika 'zato verjamem, da ju ne boste pogrešali, če ju vzamem. Hvala.'

S temi besedami sva odšli iz pisarne napol zadovoljni s tem, kar se je zgodilo notri.

Seveda nisem pozabila zaloputniti vrat, da se je pok razširil po hodnikih.

*-*

Upam da ste uživali in ne pozabite likati in komentirati! Vaši komentarji so res zlata vredni in me vedno pripravijo do nasmeha!
Peace out!:v: