"Betty! Še ena nezadostna, če se bo tako nadaljevalo ne boš morala dobiti prave izobrazbe za *UGLEDNO* odvetnico!" se je name jezila mama. Moja starša sta si neznansko želela da postamem odvetnica in prevzamem družinsko podjetje. Meni pa v šoli ni šlo in tudi odvetnica si nisem želela postati. Želela sem se ukvarjati z zgodovino, ki je bila edini prednet v šoli ki mi je šel. To je starše spravljalo ob pamet saj niso marali zgodovine in zdela se jim je nepotrbna. V šoli imela pri ostalih predmetih komaj zaključeno zadostno, ravno toliko da nisem ponavljala. In tako je bilo vsako leto, zato ni bilo čudno da me na koncu devetega razreda niso hoteli sprejeti nikamor razen na srednjo šolo za zgodovino. Pa naj so se starši še tako trudili drugje me niso hoteli. Tako je njihov načrt, da postanem ugledna odvetnica šel po gobe. Ni jim preostalo drugega, kot da grem na srednjo šolo za zgodovino. Šola za zgodovino ni bila nič kaj ugledna pa še v drugi državi je bila. Starše je bilo sram da grem na tako šolo zat so, kadar jih je kdo vprašal na katero šolo grem v zadregi odgovorili: "Naša Betty se še ni odločila na katero bi šla tako je zbirčna glede šol." No in ko je končno prišel prvi september sem sedla na vlak in se odpeljala v šolo.
SE NADALJUJE...



hvala za branje žal prvi del ni preveč dolg obljubim da naslednji bodo daljši
Lp, Tani