"Pohiti, Einstein!" je zakričala Alex. Tekli so stran od bencinske črpalke, ki jo je zasedla skupina zombijev. Na srečo so večini pobegnili, ampak še vedno jih je lovilo več kot preveč teh stvari. Zaslišala je glasen krik in se obrnila. Elisabeth jo je v tem času, ko je gledala naokoli že prehitela, prav tako ostali trije. Razgledala se je. Kdo je bila oseba ki je zakričala? Alex ni imela pojma.
Zaslišala je njene 'prijatelje' ki so jo klicali. Obrnila se je nazaj proti hordi zombijev, ki je bila dobesedno zraven nje. "Ah daj no..." je rekla in stekla naprej.


Tekli so mimo lokalnega pokopališča, zapora, in trgovine. Na koncu so prišli do obale, ki je bila precej blizu, in 'vkradli' eno od majhnih ladj, ki je bila res majhna, ampak na srečo je še vedno plula.
Bili so približno 1 kilometr oddaljeni od obale, saj so bili prepričani, da zombiji ne plavajo ali pa vozijo ladje. Pozorno so poslušali radijo, dokler niso slišali tega.

"Kdorkoli misli, da so napadi zombijev lahko najhujše kar se zgodi, imamo slabe novice za vas." Kaj bi bilo lahko slabše od napada zombijev, je pomislila Alex. "ja, vemo da se sprašujete, kaj je lahko hujše od tega. Naj vam povem. Nuklearna bmba? Se strinjate?" zaslišala je glasen vzih Melisse, nato pa še sama počasi zaprla oči. Nuklearna bomba? To se ne dogaja! Ni možno! "Craftman, obrni!" je rekla. Jack je pokimal, in zapeljal nazaj do obale. "Lahko vprašam kam gremo?" je vprašala Elisabeth. "Ja, gremo v najbljižji bunker." sta v enem glasu rekla Leo in Alex.