*i* JACK *i*
Igral sem karte s Svenom, Fabriziom in še nekima drugima fantoma. Zmaga je bila zelo vredna - nekaj tisoč dolarjev. S tem si bi lahko kupil vstopnico za izlet iz Anglije v Ameriko - z največjo ladjo doslej, Titanikom. Sedeli smo v gostišču ob morju, kjer je bil prisidran Titanik. To je bila res ogromna ladja in že če si jo že lahko videl, je bilo veliko. Ampak da bi se vkrcal nanjo? Nemogoče. Pa vendarle...
S igro smo bili pri koncu in prišel je...
"Trenutek resnice," sem rekel in počasi položil karto na mizo. Nato jo je položil še Fabrizio in nato še drugi. "Največ točk imava!" sem vzkliknil Fabriziu. "V Ameriko greva!" je vzkliknil Fabrizio s precej italijanskim naglasom. Veselila sva se, nato pa je prišel krčmar in rekel: "Prepozno, fanta. Titanik odpluje čez pet minut."
S Fabriziom sva se spogledala in se odzvala z isto kretnjo: silovito sva pobrala denar z mize in ga stresla v mošnjo. Nato sva pograbila svoje reči in stekla skozi vrata. Mudilo se nama je; tekla sva in tekla, dokler nisva prišla do vrat ladje, kjer naju je gospod vprašal: "Sta kupila vstopnici?"
Hitro sva mu nekaj zamrmrala in se zrinila skozi. Nato sva se končno vstavila - bila sva na ladji. "Uspelo nama je," sem rekel. Šla sva na krov, kjer sva začela opazovati morje. veselila sva se - spet. Nato se je ladja začela premikati. Ozrla sva se nazaj - varnostnik je potegnil sidro navzgor - kaj pa bi bilo drugega? Vriskala sva in gledala v morje. Najino vriskanje je očitno privabilo delfine, ki so plavali pred ladjo.
*i* ROSE *i*
Z družino smo se vkrcali na ladjo - pripravili so nam razkošno sobo, saj smo bili premožni. Moj bodoči mož, Cal, se je začel nekaj pogovarjati z mojo mamo. Kar naj se, meni ni bil prav nič všeč. Z njim se sploh nisem želela poročiti. Bil je sebičen, vedno se je brigal le zase. Pa še njegov izgled mi ni bil preveč po godu. Z mamino prijateljico Mooly sem se začela pogovarjati, nato pa sva skupaj uredili sobo. Obesili sva slike, saj naj bi bilo potovanje dolgo - približno dva tedna ali en? "Potrebujem malo svežega zraka." Sem nato rekla in odšla na palubo. Opazovala sem ljudi, pse - kdo bi si mislil, da so jih pripeljali toliko! - in delfine. Neka dva fanta sta kričala in vriskala, gotovo sta bila zelo vesela. Dva lepo urejena starejša gospoda sta se pogovarjala. Neki oče je hčerki razkazoval ladjo in morje. Bilo je mirno - ali skoraj mirno. Slišalo se je le kričanje tistih dveh fantov, bi lahko bila malo tišja? Skušam se sprostiti.
☆
Hah, kk se vam je zdel prvi del? Mau dolgočasn, ane. Sej bo, sej bo<33
Igral sem karte s Svenom, Fabriziom in še nekima drugima fantoma. Zmaga je bila zelo vredna - nekaj tisoč dolarjev. S tem si bi lahko kupil vstopnico za izlet iz Anglije v Ameriko - z največjo ladjo doslej, Titanikom. Sedeli smo v gostišču ob morju, kjer je bil prisidran Titanik. To je bila res ogromna ladja in že če si jo že lahko videl, je bilo veliko. Ampak da bi se vkrcal nanjo? Nemogoče. Pa vendarle...
S igro smo bili pri koncu in prišel je...
"Trenutek resnice," sem rekel in počasi položil karto na mizo. Nato jo je položil še Fabrizio in nato še drugi. "Največ točk imava!" sem vzkliknil Fabriziu. "V Ameriko greva!" je vzkliknil Fabrizio s precej italijanskim naglasom. Veselila sva se, nato pa je prišel krčmar in rekel: "Prepozno, fanta. Titanik odpluje čez pet minut."
S Fabriziom sva se spogledala in se odzvala z isto kretnjo: silovito sva pobrala denar z mize in ga stresla v mošnjo. Nato sva pograbila svoje reči in stekla skozi vrata. Mudilo se nama je; tekla sva in tekla, dokler nisva prišla do vrat ladje, kjer naju je gospod vprašal: "Sta kupila vstopnici?"
Hitro sva mu nekaj zamrmrala in se zrinila skozi. Nato sva se končno vstavila - bila sva na ladji. "Uspelo nama je," sem rekel. Šla sva na krov, kjer sva začela opazovati morje. veselila sva se - spet. Nato se je ladja začela premikati. Ozrla sva se nazaj - varnostnik je potegnil sidro navzgor - kaj pa bi bilo drugega? Vriskala sva in gledala v morje. Najino vriskanje je očitno privabilo delfine, ki so plavali pred ladjo.
*i* ROSE *i*
Z družino smo se vkrcali na ladjo - pripravili so nam razkošno sobo, saj smo bili premožni. Moj bodoči mož, Cal, se je začel nekaj pogovarjati z mojo mamo. Kar naj se, meni ni bil prav nič všeč. Z njim se sploh nisem želela poročiti. Bil je sebičen, vedno se je brigal le zase. Pa še njegov izgled mi ni bil preveč po godu. Z mamino prijateljico Mooly sem se začela pogovarjati, nato pa sva skupaj uredili sobo. Obesili sva slike, saj naj bi bilo potovanje dolgo - približno dva tedna ali en? "Potrebujem malo svežega zraka." Sem nato rekla in odšla na palubo. Opazovala sem ljudi, pse - kdo bi si mislil, da so jih pripeljali toliko! - in delfine. Neka dva fanta sta kričala in vriskala, gotovo sta bila zelo vesela. Dva lepo urejena starejša gospoda sta se pogovarjala. Neki oče je hčerki razkazoval ladjo in morje. Bilo je mirno - ali skoraj mirno. Slišalo se je le kričanje tistih dveh fantov, bi lahko bila malo tišja? Skušam se sprostiti.
☆
Hah, kk se vam je zdel prvi del? Mau dolgočasn, ane. Sej bo, sej bo<33
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
iiii men je usec:heart_eyes::heart_eyes:
pac titanik je ze tko moj najlubsi film!!
komi cakam na nadaljevanje in seveda spremljam:kissing_heart::hugging:
pac titanik je ze tko moj najlubsi film!!
komi cakam na nadaljevanje in seveda spremljam:kissing_heart::hugging:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgg, sniopyyyy moja, ti maš tak talentt, realyy!!! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:. lovam rees<33. spremljam ofcc<3.
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow gledala sm film in to je res res dobro opisano But doopy moja kako se ti da:sob:🥲🥲:kissing_heart::kissing_heart:
2
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica