ROSE

"Rose?" se je naslednje jutro zaskrbljeno oglasila mama. "Slišala sem, kaj se je zgodilo. Si v redu?"
Pa jo le skrbi zame!
"Ja, mama." Sem ji odvrnila.
"Natančneje mi povej, kaj se je zgodilo, prosim," je silila vame.
"No, prav, no." Sem zamrmrala. Ne morem ji povedati, da sem se želela ubit. Morala se bom nekako zlagati.
"Hotela sem pogledati delfine..."
"Ponoči?" se je nasmehnila mama.
"Ja... pa sem se stegnila čez rob... pa mi je malo spodrsnilo...potem pa je prišel Jack..."
"Kdo pa je to?"
"Oh, samo tisti fant, ki me je rešil."
Mama me je začudeno pogledala.
"Pa saj ti veš, da si zaročena, kaj?"
"Ja, vem mama. In sploh mi ni všeč."
Kar je bilo res.
"In nato me je potegnil gor, a ker sem kričala so prišli varnostniki in Cal. Jacka so že hoteli vkleniti v lisice. Ampak potem sem nekako uredila zadevo..."
"Aha."
Očitno je slišala dovolj, saj je hitro odšla iz sobe. Tudi jaz sem odšla, želela sem se sprehoditi po ladji.
Nato sem naletela na...

JACK

"Hej." Sem ji rekel. Odzdravila mi je. "Jack," je začela.
"Še enkrat hvala, ker si me rešil včeraj. Ne vem, kako naj se ti zahvalim."
Nasmehnil sem se. "Malenkost!"
Nato sem se spomnil na njenega bodočega moža. Kako mu je že bilo ime? Charlie? Charles? Aja! Cal!
"Ali ga imaš rada?" sem jo vprašal. Rose me je pogledala.
"Koga?"
"Cala."
Rose me je gledala kot bi padel z Lune.
"Pardon?!" Mi je rekla. "Saj me sploh ne poznaš in to... in to se te ne tiče. Samo enkrat si me rešil, pa že siliš vame..."
"Ali ga imaš rada?" sem jo še enkrat vprašal.
"Veš kaj," mi je ostro rekla. "Jaz grem."
"Zakaj?"
"Zakaj? Zakaj misliš? Obnašaš se kot da me poznaš že dolga leta, pa sploh ne."
"Nisi rekla, da greš?" sem jo v smehu vprašal.
"Eee... sem." Mi je odvrnila.
Stresla mi je roko.
"Jack. Gospod Dawson. Lepo, da sva se spoznala."
"Enako." Sem se že skoraj zasmejal. Nato se je končno obrnila in odšla.