Pisalnica
Ozirala se je, da bi ga našla, a ga ni. Očitno se pokaže samo zjutraj.
»A si dobro?« jo je vprašala Hana, ko je videla, da se ozira v prazno.
»Našla sem otok. Špičast in črn. Daleč je. A zdaj so ga prekrile meglice.«
»Uuuuu. Sliši se, kot legenda o Črnem otoku. Prikazal naj bi se le ob sončnem vzhodu, potem pa naj bi ga prekrila megla,« je bila vznemirjena Hana.
»Lahko poveš več?«
»Več ne vem. Več bi vedel stari svetilničar Johan,« je blebetala Hana. »Baje so bili na tem otoku razbojniki, ki so speljali ladje na čeri in jim potem pokradli bogastvo. Potem pa je nekomu uspelo priti mimo in je zgradil svetilnik, otok pa je izginil za meglicami. Zdaj ga zelo redko vidijo.«
»Ga lahko obiščeva?« je vprašala Tara. Takrat je k njima prišel Edgar, ki je vse slišal.
»Zraven grem,« se je ponudil. Hana je skomignila.
»Jaz ne grem. Ta starec je v redu, ampak… nooo, malo nor je,« je pojasnila. »In ne mara me.«
»Potem greva pa sama,« je rekel Edgar. Tara je zavila z očmi. Lucija se je obrnila k njima.
»Poznam to legendo. A ne več, kot Hana,« je povedala. »Zato grem zraven. Zanima me.«
»Hej Luka!« je zaklical Edgar.
»Kaj?«
»A greš z nami do strega svetilničarja?« je vprašal Edgar.
»Zakaj?«
»Poslušat staro legendo!«
»Prav. Naj bo,« se je nejevoljno stinjal Luka. Takrat so prišli do plaže. Edgar in tom sta stekla naprej in poiskala primerno veliko senco pod drevesom.
»Tukaj!« sta zaklicala, ko sta jo našla. Ostali so stopili tja. Dekleta so postavila na tla podlogo, da se niso zbodli na iglice. Bili so sami. Potem so stekli na kamnit pomol. Edgar in Tom sta v užitku skakala v vodo, dekleta pa so še čakala. Luka se je nestrpno prestpopal z noge na nogo in imelo ga je, da bi jo ucvrl nazaj pod drevo. Samo potem bi izpadel, kot strahopetec. Tedaj ga je Edgar povlekel za roko. Luka je začutil, da je v vodi in zajela ga je panika. Tega sicer ni pokazal. Saj je znal plavati, samo… tu so bile RIBE. Začel je dregetati po celem telesu in dobil vrtoglavico. Oprijel se je pomola.
»A so dobro?« ga je vprašal Edgar. Luka je pokimal, a je vedel, da mora iz vode. Skušal se je potegniti ven, a je bil preveč omotičen, da bi zmogel.
»A si dobro?« jo je vprašala Hana, ko je videla, da se ozira v prazno.
»Našla sem otok. Špičast in črn. Daleč je. A zdaj so ga prekrile meglice.«
»Uuuuu. Sliši se, kot legenda o Črnem otoku. Prikazal naj bi se le ob sončnem vzhodu, potem pa naj bi ga prekrila megla,« je bila vznemirjena Hana.
»Lahko poveš več?«
»Več ne vem. Več bi vedel stari svetilničar Johan,« je blebetala Hana. »Baje so bili na tem otoku razbojniki, ki so speljali ladje na čeri in jim potem pokradli bogastvo. Potem pa je nekomu uspelo priti mimo in je zgradil svetilnik, otok pa je izginil za meglicami. Zdaj ga zelo redko vidijo.«
»Ga lahko obiščeva?« je vprašala Tara. Takrat je k njima prišel Edgar, ki je vse slišal.
»Zraven grem,« se je ponudil. Hana je skomignila.
»Jaz ne grem. Ta starec je v redu, ampak… nooo, malo nor je,« je pojasnila. »In ne mara me.«
»Potem greva pa sama,« je rekel Edgar. Tara je zavila z očmi. Lucija se je obrnila k njima.
»Poznam to legendo. A ne več, kot Hana,« je povedala. »Zato grem zraven. Zanima me.«
»Hej Luka!« je zaklical Edgar.
»Kaj?«
»A greš z nami do strega svetilničarja?« je vprašal Edgar.
»Zakaj?«
»Poslušat staro legendo!«
»Prav. Naj bo,« se je nejevoljno stinjal Luka. Takrat so prišli do plaže. Edgar in tom sta stekla naprej in poiskala primerno veliko senco pod drevesom.
»Tukaj!« sta zaklicala, ko sta jo našla. Ostali so stopili tja. Dekleta so postavila na tla podlogo, da se niso zbodli na iglice. Bili so sami. Potem so stekli na kamnit pomol. Edgar in Tom sta v užitku skakala v vodo, dekleta pa so še čakala. Luka se je nestrpno prestpopal z noge na nogo in imelo ga je, da bi jo ucvrl nazaj pod drevo. Samo potem bi izpadel, kot strahopetec. Tedaj ga je Edgar povlekel za roko. Luka je začutil, da je v vodi in zajela ga je panika. Tega sicer ni pokazal. Saj je znal plavati, samo… tu so bile RIBE. Začel je dregetati po celem telesu in dobil vrtoglavico. Oprijel se je pomola.
»A so dobro?« ga je vprašal Edgar. Luka je pokimal, a je vedel, da mora iz vode. Skušal se je potegniti ven, a je bil preveč omotičen, da bi zmogel.
Moj odgovor:
RealFrendica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Kako izveš če so tvoji prijatelji pravi ali lažni?
haj,
imam eno težavco:
js mam sicer ene zelo dobre prijateljice, ampak imam pa tudi ene na tako dobre. No, js pač mam ene stvari,ki so tem ne glih prijatlom všeč, zato imam včasih občutek, da so z mano prijazni samo zato, da bi jim posodlaoziroma dala tist kar želijo. Ta petek sem šla po pouku pisat neko tekmovanje, ko me ni bilo so ti ta drugi ne glih prijatli prišl in moje prave prjatle sprašval kje sem. Ko sem prišla niso nč opazl,da sem pršla. Potem mi je moja besti povedla,da so me pogrešal, potem sem rekla neki ns glas,da so opazl, da sm pršla in me tkoj vprašal če lahka une stvari, js sem bla vesela, da so opazl, da me ni zato sem dovolila, a zdaj se sprašujem če so me pogrešal sam zarad stvari
Prosim pomagte!
imam eno težavco:
js mam sicer ene zelo dobre prijateljice, ampak imam pa tudi ene na tako dobre. No, js pač mam ene stvari,ki so tem ne glih prijatlom všeč, zato imam včasih občutek, da so z mano prijazni samo zato, da bi jim posodlaoziroma dala tist kar želijo. Ta petek sem šla po pouku pisat neko tekmovanje, ko me ni bilo so ti ta drugi ne glih prijatli prišl in moje prave prjatle sprašval kje sem. Ko sem prišla niso nč opazl,da sem pršla. Potem mi je moja besti povedla,da so me pogrešal, potem sem rekla neki ns glas,da so opazl, da sm pršla in me tkoj vprašal če lahka une stvari, js sem bla vesela, da so opazl, da me ni zato sem dovolila, a zdaj se sprašujem če so me pogrešal sam zarad stvari
Prosim pomagte!
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(19)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(22)
