5. FEBRUAR
Ravno sem se vračala domov in hodila po moji stari poti, ki sem jo poznala že skoraj stoletje. Čudno, kako se od takrat ni nič spremenila.
"Isabella!"
Obrnila sem se in za mano je stal John. Tesneje si je ovil moder šal čez šolsko uniformo in stopil k meni.
"John, ti lahko kaj pomagam ali ..."
"Kako je z Ericom in Phillipom? Te še kar žalita?"
Zmagala sem z glavo. "Da, nista nehala, a saj sem se navadila po vsej teh letih."
Nekoliko besno je pogledal proti snegu. "Isabella, to ni ..."
"John, v redu je!" sem ga prekinila. "Še to in še eno šolsko leto zdržim, potem pa je konec osnovne šole."
"To ni tako malo." Trenutek tišine. "Govoriti bi morala z razredničarko."
"Roshwillowo?!" sem bila presenečena. "Eric in Phillip sta njena najljubša učenca. Nikoli mi ne bi verjela."
"Šel bi s tabo k njej. Saj sem ju videl, kako sta te žalila. Lahko sem priča." Nisem mogla verjeti, da se bi kdo dejansko hotel zavzeti zame.
"Dobro. Šla bova. Kaj praviš na jutri? Po pouku mislim?"
"Dogovorjeno."
Lp, dekle iz smetnjaka