PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 17. del
5
2. DECEMBER
Začenjam misijo, in sicer bom pozabila na tisti grozni poljub. Ni se zgodil. Vse je v redu. Nikoli nisem poljubila Stephana Clinsona. Nikoli.
Ampak najprej se moram učiti za jutrišnji izpit. Priznam, da že kar zelo zavlačujem. Vendar kako naj se skoncentriram na učenje, ko se toliko stvari dogaja okoli mene?
Prej sta me klicala Frank in Alex. Mislila sem, da mi boste zaželela srečo na izpitu. Ne, toliko sta imela povedati, da smo govorili pol ure.
Nato je na obisk prišla Jane, a res nisem bila razpoložena za obisk. Vem, da ni lepo ljudi odganjati, sploh nekoga, kot je Jane. Vem. Ampak njo sem počasi odganjala iz stanovanja. Kaj drugega pa mi je preostalo?
Ko sem bila vsa vesela, češ končno imam mir, mi je telefon zacingljal. Globoko sem zavzdihnila (če ne bi še uničila telefon) in vzela mobilnik v roke. John mi je poslal sporočilo.
John: Kako ti gre učenje? Jutri imaš izpit iz geografije Južne Amerike, kajne?
Isabella: No, v bistvu gre počasi.
John: Kako je to možno? Saj nimaš nobenega problema ali karkoli.
Ha! Jaz brez problemov? Halo, moje življenje se vije okoli problemov. Dva že imam v tem trenutku.
John: Kakorkoli. Srečno jutri.
Isabella: Hvala. Ljubim te.
John: Tudi jaz tebe.
Zdaj pa moram res pred knjige! Kaj se dogaja z menoj?
Začenjam misijo, in sicer bom pozabila na tisti grozni poljub. Ni se zgodil. Vse je v redu. Nikoli nisem poljubila Stephana Clinsona. Nikoli.
Ampak najprej se moram učiti za jutrišnji izpit. Priznam, da že kar zelo zavlačujem. Vendar kako naj se skoncentriram na učenje, ko se toliko stvari dogaja okoli mene?
Prej sta me klicala Frank in Alex. Mislila sem, da mi boste zaželela srečo na izpitu. Ne, toliko sta imela povedati, da smo govorili pol ure.
Nato je na obisk prišla Jane, a res nisem bila razpoložena za obisk. Vem, da ni lepo ljudi odganjati, sploh nekoga, kot je Jane. Vem. Ampak njo sem počasi odganjala iz stanovanja. Kaj drugega pa mi je preostalo?
Ko sem bila vsa vesela, češ končno imam mir, mi je telefon zacingljal. Globoko sem zavzdihnila (če ne bi še uničila telefon) in vzela mobilnik v roke. John mi je poslal sporočilo.
John: Kako ti gre učenje? Jutri imaš izpit iz geografije Južne Amerike, kajne?
Isabella: No, v bistvu gre počasi.
John: Kako je to možno? Saj nimaš nobenega problema ali karkoli.
Ha! Jaz brez problemov? Halo, moje življenje se vije okoli problemov. Dva že imam v tem trenutku.
John: Kakorkoli. Srečno jutri.
Isabella: Hvala. Ljubim te.
John: Tudi jaz tebe.
Zdaj pa moram res pred knjige! Kaj se dogaja z menoj?
Moj odgovor:
ddd
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jokanje
Js nevem ka. Mi je hudo se jočem tko skor vsaka dan ko se kregam z mami pravi da me razume je neka situacija ka je res resna šalim se in pol se skos zjokam in derem pred njo in nevem a je to otročje pc ja in tud pred sošolkama pc ne morm zadtzat pc n evre mam zlo močna čustva Pc res skoz derem se pa jokam
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(58)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(83)
Nič posebnega , že vse vem.
(40)
