25. DECEMBER
Frankovo presenečenje za naju z Alexom je bilo res presenečenje v polnem pomenu.
Bilo je danes dopoldne. Kot po navadi za božič smo vsi trije bili v kuhinji, kjer smo pripravljali hrano za božično kosilo. Nenadoma zaslišimo zvonec. Nekdo je pred vrati.
"Grem jaz," sumljivo veselo pove Frank in odloži predpasnik na mizo ter si gre z rokami čez lase.
A ko je odšel iz kuhinje, ga kar nekaj časa ni bilo nazaj.
"Kaj misliš, da ati dela tam tako dolgo?" vpraša Alex in si medtem umiva umazane roke.
"Ne vem," začudeno odgovorim in piščanca dam v pečico.
Ravno v tem trenutku se je Frank končno vrnil. Vendar ni bil sam. Ne, ramo je imel na ženski, mlajši od njega. Imela je širok nasmešek, ki se je vil vse do njenih temno zelenih oči. Dolgi zlati lasje so se ji vili po debelem božičnem puloverju z odprtinama pri ramenih. Predvsem pa me je presunilo njeno kratko rdeče krilo do kolen. Kako je lahko tako oblečena, če je zunaj res mrzlo?
"Alex, Isabella," je nasmejano spregovoril Frank, "to je moja punca Sarah." Oba z Alexom si izmenjava začuden pogled. Kaj je ravnokar rekel?
"Že dolgo sva skupaj in vsakič, ko sem rekel, da sem na šefovi zabavi ali kaj takega, sem bil z njo. Ona je namreč to presenečenje in želela sva ga *i*podariti*i* prav na božič."
"Živjo Ajax in Isadora," naju napačno pozdravi Sarah in pri tem pokaže svoje čiste bele zobe.
Oba z Alexom sva bila še bolj v šoku kot prej. Pa ne zato, ker je narobe ponovila najini imeni. Bila sva šokirana, da si je Frank po Ivyjini smrti že našel nadomestilo. Saj je še sam rekel, da njegove žene ne more nadomestiti nobena ženska.
A bolj kot jaz je bil osupel Alex. V bistvu lahko razumem zakaj. Ivy je bila le njegova edinstvena mama, ki jo je izgubil pri šestih letih. Če ti mama umre tako zgodaj, to vlogo ne more prevzeti noben drug. Nič čudnega, da je Alex planel v jok in stekel v svojo sobo. Tudi jaz bi naredila isto.
Ampak Franku ni bilo mar za to! V smehu je rekel le: "Moj sin ne mara sprememb."
"Ti pa si proti njim odporen, kajne?" je odvrnila Sarah in pritisnila Franku velik poljub na ustnice. In najhuje je bilo to, da ji je Frank še bolj strastno vrnil poljub. Pred mano.
Prisežem, da sem skoraj bruhala od njunega mečkanja. A žal se je to nadaljevalo tudi na kosilu, ki pa je potekalo brez Alexa. Na srečo je nato Sarah — po ponovnem poljubljanjem na hodniku — odšla domov. Kar me je spomnilo, da moram iti do Alexa. Srce me boli, ko pomislim nanj.