PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 26. del
9
25. DECEMBER (NEKOLIKO KASNEJE)
Odprem vrata Alexovo sobe in ga zagledam, kako žalostno sedi za svojo pisalno mizo.
"Alex?" ga pozdravim, a odgovora ne dobim. Stopim bližje k njegovemu stolu in ponovim: "Alex?"
"Pusti me prosim," mi po nekaj sekundah odvrne z zanj zelo tihim glasom.
Pogledam proti njegovem odsevu na oknu. Na očeh ima — kljub temu da ima glavo nagnjeno dol — solze. Takrat se mi je zares pošteno zasmilil. Kako mu lahko Frank naredi kaj takega? "Alex, ni ti treba skrivati solz," mu povem.
Na moje srečo me uboga in dvigne glavo ter se obrne proti meni. Nato počasi dvignem roko in mu ubrišem solze.
"Je ... Sarah ... že šla?"
"Da, odšla je po kosilu," mu odgovorim v upanju, da se bo vsaj malenkost razveselil.
"Zakaj si ostala z njima na kosilu, Isabella?" me nenadoma vpraša.
Sprva ne vem, kaj naj mu odgovorim. Šele zdaj sem se namreč zavedala, kakšno napako sem storila. Globoko ga pogledam v njegove temne oči in rečem: "Vem, da ne bi smela. Res ne vem, kaj mi je bilo. Ne bi smela biti z njima po tem, kaj sta ti storila."
"Verjamem ti," zdaj že malo glasneje pove. "Vsaj ne lažeš kot ati."
"Oh, tu sta, vidva!" zaslišim Frankov glas.
Mirno vstanem in se obrnem proti vratom. Tam zares stoji Frank. Na ustnicah ima še kar majhen madež živo rdeče šminke.
"Alex, kaj je s tabo?" začudeno vpraša, ko vidi svojega sina v solzah. Zaželim si, da bi prišel prej, ko mu še nisem ubrisala solz.
Ne morem se več zadrževati. Ivy je umrla šele pred tremi leti in sam ve, kako ga je to prizadelo. Poleg tega se tudi jasno zaveda, da Alex ne bo sprejel nove mame v svoje življenje. "Poglej!" zakričim in Franka jezno pogledam. "To si naredil ti s tisto svojo kravo, ki si še imen ne zna zapomniti za pet sekund!"
"Kako si jo drzneš ozmerjati s kravo?!" ogorčeno in jezno hkrati zakriči Frank, medtem ko se mu zenice vedno bolj širijo.
Sprehodim so do Franka in ga še bolj razburjeno pogledam v oči. "Ivy se verjetno obrača v grobu," mu povem. "Meni pa se obrača želodec, ko pogledam *i*njo*i* s teboj."
Odprem vrata Alexovo sobe in ga zagledam, kako žalostno sedi za svojo pisalno mizo.
"Alex?" ga pozdravim, a odgovora ne dobim. Stopim bližje k njegovemu stolu in ponovim: "Alex?"
"Pusti me prosim," mi po nekaj sekundah odvrne z zanj zelo tihim glasom.
Pogledam proti njegovem odsevu na oknu. Na očeh ima — kljub temu da ima glavo nagnjeno dol — solze. Takrat se mi je zares pošteno zasmilil. Kako mu lahko Frank naredi kaj takega? "Alex, ni ti treba skrivati solz," mu povem.
Na moje srečo me uboga in dvigne glavo ter se obrne proti meni. Nato počasi dvignem roko in mu ubrišem solze.
"Je ... Sarah ... že šla?"
"Da, odšla je po kosilu," mu odgovorim v upanju, da se bo vsaj malenkost razveselil.
"Zakaj si ostala z njima na kosilu, Isabella?" me nenadoma vpraša.
Sprva ne vem, kaj naj mu odgovorim. Šele zdaj sem se namreč zavedala, kakšno napako sem storila. Globoko ga pogledam v njegove temne oči in rečem: "Vem, da ne bi smela. Res ne vem, kaj mi je bilo. Ne bi smela biti z njima po tem, kaj sta ti storila."
"Verjamem ti," zdaj že malo glasneje pove. "Vsaj ne lažeš kot ati."
"Oh, tu sta, vidva!" zaslišim Frankov glas.
Mirno vstanem in se obrnem proti vratom. Tam zares stoji Frank. Na ustnicah ima še kar majhen madež živo rdeče šminke.
"Alex, kaj je s tabo?" začudeno vpraša, ko vidi svojega sina v solzah. Zaželim si, da bi prišel prej, ko mu še nisem ubrisala solz.
Ne morem se več zadrževati. Ivy je umrla šele pred tremi leti in sam ve, kako ga je to prizadelo. Poleg tega se tudi jasno zaveda, da Alex ne bo sprejel nove mame v svoje življenje. "Poglej!" zakričim in Franka jezno pogledam. "To si naredil ti s tisto svojo kravo, ki si še imen ne zna zapomniti za pet sekund!"
"Kako si jo drzneš ozmerjati s kravo?!" ogorčeno in jezno hkrati zakriči Frank, medtem ko se mu zenice vedno bolj širijo.
Sprehodim so do Franka in ga še bolj razburjeno pogledam v oči. "Ivy se verjetno obrača v grobu," mu povem. "Meni pa se obrača želodec, ko pogledam *i*njo*i* s teboj."
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
