25. NOVEMBER
Ne morem se skoncentrirati na vse te Shakespearjeve verze, če me skrbi. In res me skrbi. Že cel dan sem obdana s to skrbjo. Oh, govorim kot, da veste, kaj me skrbi, pa to ne drži. Zato naj kar začnem od začetka.
John - da, spet je on vpleten - je že od osnovne šole pri nadarjenih učencih. In tudi zdaj na gimnaziji je temu tako. Kot morda že veste, pa nadarjeni hodijo na izlete in šole v naravi. Do tukaj je vse lepo in prav. No, jutri gredo za pet dni v šolo v naravo.
*i*Zakaj bi te to moralo skrbeti?*i*, se verjetno trenutno sprašujete, kajne? Naj vam odgovorim. Veste, veliko punc je pri nadarjenih. Tukaj mislim lepih punc, res lepih. Quennie, Catherine, Aubrey - te so res lepe in tudi veliko bolj pametne od mene. In John bi se lahko brez hudega pompa zaljubil v njih. To je tisto, kar me skrbi. Kaj, če se zaljubi?
Vem, da ima vso pravico, ampak ... no, saj veste, kam merim. Če si samo predstavljam, kako mi pove, da je z eno izmed njih postal par, me zvije v želodcu. Ob tem, kako se držita za roke, se zaljubljeno gledata, poljubljata, pa mi gre na bruhanje.
Okej, umiriti se moram. Prvič, sploh ne morem biti prepričana, da se bo to zgodilo, ker se šola v naravi še začela ni. Drugič, že to, da sem njegova prijateljica, je veliko. Ne smem pozabiti na to, kako sem ga skoraj izgubila. Res ne smem ponoviti napake. Vse bo še v redu.
Lp, dekle iz smetnjaka