PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 39. del
7
4. NOVEMBER
Današnjo noč mi je družbo delal potok solz. Zato je bila vsa moja postelja premočena. Sedaj vsaj vem, kako je če ti nekdo od bližjih umre.
Ker sem pol ure po tem, ko bi morala vstati, še kar nisem vstala, je v sobo prišel Frank. Prvo, kar sem opazila, je bilo to, da so bili njegovi brki, ki so zmeraj do potankosti urejeni, danes zelo neurejeni. "Isabella, zamudila boš šolo," me zbudi iz razmišljanja o njegovih brkih.
Šele takrat se spomnim, da je danes torek in imam v šolo. Ampak v takem stanju res ne morem iti iz postelje, kajne? "Frank, lahko prosim ostanem doma?" ga vprašam in pogledam z otožnimi očmi. "Ne morem ti povedati, kako grozno je. Celo noč sem jokala. Kot vidiš ..."
Frank zavzdihne, nato pa mi odvrne: "V redu. Razumem te. Tudi mene ni najlažje." Vidim, kako si briše majhno solzo. "Ampak danes je pomemben dan za naše podjetje. Zato bosta z Alexom sama. Prav?"
Pritrdilno mu pokimam, nato pa gre iz moje sobe.
Takoj ko Frank gre od doma, mi postane dolgčas. Veste, včasih se mislila, da ti v postelji ne more biti dolgčas, pa sem se motila. V tistem trenutku se mi je čas vlekel počasi kot še nikoli.
Pomislim, da bi šla do Alexa. Tudi on je še kar v svoji sobi. Čeprav mi gre res na živce, se mi tokrat smili. Gotovo ni lahko izgubiti mamo pri šestih letih. Moram do njega.
Vstanem iz postelje in odidem iz zavetja moje sobe. Potrkam in vstopim v Alexovo sobo. Leži na postelji in tiho joka, pri njegovih temnih laseh pa je škatla robčkov.
"Alex?" rečem in končno se obrne proti mene.
"Pusti me na miru, Isabella," hripajoče reče in se obrne nazaj.
Prekleto. Kaj naj mu rečem? Piškoti! Vem, da jih občuduje! "Zdaj grem v kuhinjo in pekla bom piškote. Če mi prideš pomagat, jih dobiš."
Delovalo je. Takoj je vstal iz postelje in stekel za mano v kuhinjo.
Po dveh urah pečica zacingla. Vzamem rokavice in jo odprem. Vonj po piškotih se razprši po kuhinji.
"Daj mi piškot! Daj mi ga!" mi reče Alex. Vzamem prvi piškot, ga popiham in mu ga podam. Ko ugrizne vanj, se mu temno zelene oči zasvetijo, na obrazu pa se mu prvič po nesreči nariše širok nasmešek.
Današnjo noč mi je družbo delal potok solz. Zato je bila vsa moja postelja premočena. Sedaj vsaj vem, kako je če ti nekdo od bližjih umre.
Ker sem pol ure po tem, ko bi morala vstati, še kar nisem vstala, je v sobo prišel Frank. Prvo, kar sem opazila, je bilo to, da so bili njegovi brki, ki so zmeraj do potankosti urejeni, danes zelo neurejeni. "Isabella, zamudila boš šolo," me zbudi iz razmišljanja o njegovih brkih.
Šele takrat se spomnim, da je danes torek in imam v šolo. Ampak v takem stanju res ne morem iti iz postelje, kajne? "Frank, lahko prosim ostanem doma?" ga vprašam in pogledam z otožnimi očmi. "Ne morem ti povedati, kako grozno je. Celo noč sem jokala. Kot vidiš ..."
Frank zavzdihne, nato pa mi odvrne: "V redu. Razumem te. Tudi mene ni najlažje." Vidim, kako si briše majhno solzo. "Ampak danes je pomemben dan za naše podjetje. Zato bosta z Alexom sama. Prav?"
Pritrdilno mu pokimam, nato pa gre iz moje sobe.
Takoj ko Frank gre od doma, mi postane dolgčas. Veste, včasih se mislila, da ti v postelji ne more biti dolgčas, pa sem se motila. V tistem trenutku se mi je čas vlekel počasi kot še nikoli.
Pomislim, da bi šla do Alexa. Tudi on je še kar v svoji sobi. Čeprav mi gre res na živce, se mi tokrat smili. Gotovo ni lahko izgubiti mamo pri šestih letih. Moram do njega.
Vstanem iz postelje in odidem iz zavetja moje sobe. Potrkam in vstopim v Alexovo sobo. Leži na postelji in tiho joka, pri njegovih temnih laseh pa je škatla robčkov.
"Alex?" rečem in končno se obrne proti mene.
"Pusti me na miru, Isabella," hripajoče reče in se obrne nazaj.
Prekleto. Kaj naj mu rečem? Piškoti! Vem, da jih občuduje! "Zdaj grem v kuhinjo in pekla bom piškote. Če mi prideš pomagat, jih dobiš."
Delovalo je. Takoj je vstal iz postelje in stekel za mano v kuhinjo.
Po dveh urah pečica zacingla. Vzamem rokavice in jo odprem. Vonj po piškotih se razprši po kuhinji.
"Daj mi piškot! Daj mi ga!" mi reče Alex. Vzamem prvi piškot, ga popiham in mu ga podam. Ko ugrizne vanj, se mu temno zelene oči zasvetijo, na obrazu pa se mu prvič po nesreči nariše širok nasmešek.
Moj odgovor:
.png "Druščina 1"){kind=small}
girlpower
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Help
Oooj ok torej js sm bla tko 5 mescou u enga in on mi je prejsn tedn povedu da je vame. In uceri sta sle dve moji prjatelci do njega in sta ga praslae ce je vame in je reku ne. Ampk da razume da sm js u njega in da to spostuje in da ni nc narobe. Js pa zdj nvm a on sam njima ni hotu priznt al pa res vec ni vame, pomagite mi kja naj zdj js nardim kak naj se obnasam
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(89)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(37)
Šport me na sploh ne zanima.
(50)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Neeeee šele 24.12 aaaaa ampak komi čakaaam
fr fr :wilted_rose:
tko kt so use že napisale, ...
Popolnoma se strinjam s tabo. Ne morem reče ...
ja, frr, tko kakšne dve leti nazaj je blo ...
