( To je moja prva zgodba upam da vam bo všeč.)

Rodila sem se v revni vasici na robu Turčije. Starša sta mi ob rojstvu dala ime Hamyze to naj bi pomenilo nekaj svetega. Naša družina nikoli ni bila premožna. Pravzaprav smo imeli zelo malo denarja. Imela sem tudi starejšo sestro Ezre, ki so jo starśi pri trinajstih letih oddali, da je postala nevesta premožnejša moškega srednjih let.Leto dni po poroki je Ezre rodila deklico. Dala ji je ima Oyku. Zelo jo je imela rada čeprav je vedela da je veliko premlada za otroka. Kmalu po Oykinemu rojstvi so se preselili v našo hišo. V hiši nas je bilo potem zelo veliko. Jaz, moja mama, oče, teta, tetin sin Ahmaś, stric Kerim, Ezre, njen mož in mala Oyku. Mama me je vsak dan silila, da sem srbela za Oyku kot bi bila moja. Veliko sem se ukvarjala z njo zraven pa sem morala śe pomagati Ezri prihišnih opravilih.Mama je temu rekla " Urjenje za nevesto".Kar na jok mi je šlo, ko je rekla kaj takega. Če sem kaj pripomnila sem bila hudo pretepena. V šoli sem se zelo trudila saj sem zi želela postati zdravnica Ko sem to željo enkrat povedala teti mi je zabičala naj si nikdar več ne drznem reči kaj takega. Ter, da nikoli ne bom zdravnica ampak bom skbela za dom in svojo družino.
Jaz pa sem se še vedno zelo trudi da sem imela odlične ocene. Nekega dne pa me je stric prišel iskati v šolo in me odvlekel domov. Takratmsem imela samo trinajst let. Teta mi je spletla dve kitki in ukazala naj se kar najlepśe oblečem.V sobo je prišla Ezra in mi povedala, da so me " oddali" in da je moj bodoči mož petindvajset letnik na invalidskem vozičku.Začela sem jokati in jokati...Mislila sem da bom umrla od žalosti. Vse moje življenjw in sanje vse se je sesulo v prah.