V galeriji
Parkirali smo ob cesti in vrata mi je odprl naš služabnik, z njim sem tudi odšel v galerijo. Ko sem vstopil v galerijo je smrdelo po starem in cigaretih. Vonj v Galeriji ni bil ravno obetaven in mi je slabe spomine, vonj me je spomijnal na dom moje preminile prababice. Kar naenkrat se prikaže gospod, ki je obenem zgledal zelo smešno in po drugi me je malo strašil. Imel je srajico z kratkimi rokavi in hlače z naramnicami, plešaste lase je pokrival smešen klobuk. Čeprav nikoli nisem bil navdušen nad galerijami je ta imela prav posebne prečudovite slike. Moj inštruktor se je zdel zelo smešen in z veliko energije, ampak že takoj ko sva ostala sama (oz. 2 punci sta bili tam) se je njegov odnos takoj spremenil. Našel mi je mesto in posedel me je poleg tistih dveh, kateri sem že omenil. obedve sem poznal saj je ena od njiju moja sosošolka z tisto drugo pa smo bili enkrat na morju. Oni dve sta tam bili že nekaj časa zato je osnove razlagal samo meni, to je trajalo kar nekaj časa. Ko je nehal razlagati me je začel malo povpraševati, kam mislim iti na srednjo ali gimnazijo in jaz nisem vedel kaj naj rečem ker nikoli nisem vedel kaj si želim, ker tudi nisem imel priložnosti razmišljati o čem drugem kot o risanju.
Vsi so bili navdušeni nad mojo risbo in kar niso mogli verjeti. Rad bi pa omenil še nekaj res čudnega.... Kar nankrat je ena od njiju zakričala da je kri pod stolom.... Naš mentor je takoj pritekel iz svoje pisarne in zgledal je malo prestrašen na zelo sumljiv način, ki ga imam še sedaj v mislih. Rekel je da naj bi to bila umetna kri in da ni nič takšnega. Nikoli me ni bilo strah krvi, ampak to je bilo prvič ko sem mislil da me bo ubil sam utrip srca.