Prejšnjič: Presenečenje za celotno sirotišnico in otroke je bilo, da je nek bogataš otrokom v sirotišnici financiral izlet na morje. To je bilo prvo morje v njihovem življenju, zato so se izleta vsi neizmerno veselili. Celo Tom, vendar on iz drugačnih razlogov……….
(ob zadnjem odstavku današnjega dela, poslušajte to glasbo https://www.youtube.com/watch?v=m3v9Rj7-QAk)

~~~
Prišel je dan odhoda na morje. Vsi otroci so neučakano čakali na vlak, ter se navdušeno pogovarjali o razburljivem izletu, ki je pred njimi. Para je napolnila železniško postajo, ko se je iz daljave pripeljala črna parna lokomotiva. Otrokom je zastal dih, iz ust nekaterih med njimi se je privil navdušen vzklik. Glasno je zabrnelo in vrata so se na stežaj odprla ter razkrila vhod v prašno notranjost lokomotive. Kljub temu, da bi lahko sklepali, da je bil vlak že kar precej star in ne ravno višje kvalitete, so bili otroci preprosto navdušeni. Začeli so se prerivati za sedeže ob oknu, gospa Cole pa je švigala sem ter tja ter mirila otroke. Tom je sedel v prazen kupe, ter skozi okno opazoval pokrajino, ki je drvela mimo njega. Sonce je že zašlo in nad vlak se je spustil mrak. Luči so se začele ugašati in veliko otrok je utonilo v globok spanec. Tudi Tom. Zopet se mu je prikazal prizor, ki se mu je zadnja leta prikazoval skoraj vsako noč. Revno mlado dekle na postelji, ob kateri je stala starejša ženska, ki je s prstom risala križ na čelo dekletca. Tom se je zdrznil. Počasi se je začel dvigovati iz sanj proti svetlobi luči, ki so osvetljevale železniško postajo. Bilo je kakor, da bi se dvigoval iz temne notranjosti vodnjaka. Odprl je oči ter zagledal gospo Cole, ki je zapustila njegov kupe ter se napotila k naslednjemu. V daljavi je slišal, kako je zbujala vse otroke po vrsti, ter jim oznanjala njihov prihod. Tom se je vstal ter se pridružil gruči sošolcev, ki se je zdrenjala skozi ozka vrata vlaka na prazno železniško postajo.

Čez nekaj minut so prispeli v skromen hotel ter pri receptorskem pultu dvigovali ključe za sobe. Tom je pristal v sobi z tihim, sramežljivim fantom, ki je na dan navadno izgovoril eno samo besedo, zaradi česar je bil tudi tarča posmeha Billiya Stubbsa. Čez čas se je skupina otrok postavila v vrsto, ter sledila gospe Cole na čelu. Billy se je za trenutek ustavil pred Tomom in tihim fantom, za katerega se je izkazalo, da mu je ime Oliver. Posmehovalno je izjavil: »Vidva sta skupaj v sobi?«. Tom mu je nesramno odvrnil: »To se te pa niti malo ne tiče, Stumbs«. Billyjev obraz je prekrila jeza: »Predrzneš. Kako si me drzneš tako imenovati«. Takrat pa je njegov vdani sluga, najboljši prijatelj Dennis Bishop izjavil: »Itak pa ne bi bilo niti malo čudno če sta v sobi skupaj. Saj sta enako velika čudaka.«. Ob tem se je Amy Benson glasno zarežala. Tom je vse premeril z zlobnim pogledom, ter brez besed odšel v svojo sobo.

Naslednji dan so se kopali v morju. Voda je bila mrzla, a ne dovolj, da bi neizmerno navdušene otroke, odvrnila od plavanja, potapljanja in igranja v njej. Amy Benson se je z Billyjem Stubbsom in Dennisom Bishopom ravno odpravljala v vodo, ko jo je nekdo poklical po imenu in zatem isti glas še Dennisa. Ozrla se je za glasom in zagledala Toma. Zavila je z očmi ter se že želela osredotočiti nazaj na morje, ko je Tom izjavil še nekaj: »Kaj je se bojiš, da bom tvojo punčko vrgel v morje!«. Amy je rekla: »Tebe , da se bojim, tebe ?!. Sanjaj«. Tom pa kljub temu ni odnehal: »Dokaži. Sledi mi in občutila boš neizmerni strah«. Amy se je ob tej izjavi glasno zakrohotala: »In kaj boš naredil??. Mojo punčko obesil na visoko skalo? Oprosti, ampak to šalo si že porabil«. Veliko sošolcev se je ob tem pridušeno zasmejalo. Tom pa je z mirnim glasom, v katerem je bilo čutiti le globino in mir rekel: »Saj se mi je vedno zdelo, da sta z Dennisom pravi revi. Brez Stubbsa ne moreta nič, nič«. To jo je prepričalo. Amy je z pogumnim glasom izjavila: »Utihni Riddle, s tabo grem z Dennisom ali brez«. Ob tem se je tudi Dennis obrnil ter zaklical za njima: »Počakajta me, jaz nisem nobena reva, z vama grem«.

In tako so hodili, hodili so že več kot petnajst minut. Začeli so se vzpenjati vse višje in višje, dokler niso stopili na rob pečine, pod katero so valovi čiste in hladne vode butali vanjo. Tudi ozračje se je ohladilo zaradi odprtosti morja. Nebo se je stemnilo in nad pečino je legel mrak. Med glasnim zvokom valov si kdaj pa kdaj zaslišal galebe, ki so krožili po temnem nebu. Amy je v trenutku spreletel srh in prebledela je. Dennis ni bil sposoben izustiti ene samo besede. Nepremično je zrl v valove morske vode. Videlo se je, da mu je šlo več kot očitno na bruhanje. Njuna pogleda sta bila prazna, brez kančka upanja, brez kančka poguma, ki je še pred nekaj minutami v morju pred ostalimi otroci kar izžareval iz njiju. Tom je ob tem začutil neizmerno zadovoljstvo. Njun strah ga je spodbudil. Stopil je na rob pečine ter skočil. Skočil je v temno in hladno, temno vodo morja, ki je valovilo pod pečino. Valovi so ob tem podivjali in začeli vrezovati različne ureznine v pečino. Ob Tomovem skoku se je iz Amy privil pridušen krik. Ni mogla več. To je bilo preveč zanjo. Začela je jokati. Takrat pa je Tom brezbrižno zaklical: »Kaj je boječki. Smo končno izpraznili vajini steklenici poguma. Zdaj pa le nista več tako pogumna kot prej. Pridita, voda je prav osvežujoča. Takrat pa se je zgodilo najbolj nepričakovano dejanje.................
~~~~
To je vse za danes. Upam, da vam je bilo všeč. Vsem bi se rada zahvalila za in komentarje v prejšnjih delih. Še posebej pa bi se rada zahvalila Pilovki #rada pomagam, ki je zelo prijazna oseba in mi skoraj vedno napiše lep komentar, ki mi polepša cel dan.. Res ti hvala. Zelo bom vesela vaših mnenj in kritik, drugače pa se seveda tudi kakšne pohvale ali ne branim. Še naprej uživajte v več kot zasluženih počitnicah. .

Vaša #Spletna_punca <3