Hej folk,
tukaj je po milijon letih nov del moje zgodbe.
Uživajte in fajn se mejte,
#marelca710

5. Vprašanja in odgovori

Točno sem vedela, da je bilo na sestrini smrti nekaj nenavadnega, ampak me je ta novica še vedno pustila odprtih ust.
“Ampak kako?“ mi je po nekem čudežnem naključju uspelo izjaviti.
“Policisti so si ogledali posnetke varnostnih kamer, na vaši šoli. Kellyno telo so našli v učilnici za Biologijo. Varnostna kamera iz hodnika naj bi posnela v črno odeto postavo s kapuco, poveznjeno čez glavo, ki je vstopila v učilnico in po petih minutah odšla iz nje. Sodeč po kamerah na vhodu v šolo, naj bi storilec zapustil šolo in izginil neznano kam. In ta oseba je edino živo bitje, ki je vstopilo v učilnico za Biologijo do takrat, ko so našli njeno truplo,“ je oči dejal z resnim glasom, v katerem ni bilo niti kančka šaljivega tona, ki me je vedno spravil v dobro voljo.
“Nisva te hotela vznemirjati s tem, sploh po tem, kar se ti je zgodilo,“ je v žalostnem tonu dodala še mama. “Ampak v vsakem primeru bi enkrat izvedela, tako da...“
Mama stavka ni dokončala, saj jo je prekinila medicinska sestra, ki je vstopila v bolniško sobo in rekla: “Gospod in gospa James, prositi vaju moram, da za nekaj minut zapustita Olivio, saj ima še en obisk.“ Le kdo bi lahko bil? Res nisem imela pojma, kdo bi si lahko zaželel moje družbe. Saj ne more biti Benny, ali pač? Mogoče pa je kdo od sorodnikov.

Niti pomislila nisem na takšnega obiskovalca, kot sem ga dobila, sem si mislila, ko je skozi vrata pokukala okroglolična glava detektiva, ki me je skupaj s policistko obiskal popoldne po Kellyini smrti in mi zastavil nekaj vprašanj.
Očitno je bil tudi danes tu z istim namenom, saj je takoj, ko je prišel do mene s prisiljeno duhovitim glasom dejal: “Pozdravljena Olivia. Si pripravljena še malo poklepetati z mano o Kelly?“
“Ammm... Ja lahko. Se mi zdi,“ sem rahlo zmedeno dejala.
“Torej, kaj veš o Kellyinem odnosu z Alyo, njeno sošolko,“ je mirno začel detektiv, sama pa sem se spraševala, zakaj ga zanima ravno Alya. Je mogoče ena izmed osumljenk? Le zakaj prav ona? Nikoli se ni skregala z mojo sestro in vedno ji je stala ob strani.
“No, bili sta najboljši prijateljici, nikoli se nista pričkali.“
“Zanimivo...“ je odgovoril moj sogovornik.

Tako so se vprašanja nadaljevala v neskončnost. Spraševal me je po njenih prijateljih, sovražnikih, socialnih omrežjih, odnosih z učitelji in starši, fanti, itd...
Po nekaj vprašanjih, je moja pozornost zletela skozi vrata in detektiva sem poslušala samo z enim ušesom, moji odgovori pa so bili le enozložnice. Verjetno mu nisem bila ravno v pomoč.
Le zadnje vprašanje me je vrglo iz tira in vzbudilo mojo pozornost, saj sploh nisem pričakovala, da me bo kdorkoli, sploh tako uradna oseba to vprašala 'direktno': “Kdo pa ti misliš, da je umoril Kelly?“
Na to vprašanje res nisem imela odgovora, zato sem ostala brez besed, kot moji sošolci na spraševanju, ko niso imeli pojma.
“Okej, Olivia hvala za danes. Mogoče se še vidiva,“ je na moj molk, ki ga je očitno pričakoval, odgovoril blondinec.
“Nasvidenje,“ sem se poslovila tudi jaz. V zadnjem trenutku, preden je njegova postava izginila skozi vrata, sem zagledala kup papirjev ob moji postelji.
Očitno jih je pozabil, zato sem hitro rekla: “Gospod, počakajte...“ sem začela, a v zadnjem trenutku, preden bi mu pomolila šop papirjev, se je nekaj v meni prelomilo. Pojma nimam, zakaj sem si premislila in še manj sem vedela, kaj naj mu rečem zdaj.
Hitro sem skrila papirje za hrbet, da jih ne bi opazil in zinila prvo stvar, ki mi je padla na pamet, pa čeprav ni imela smisla:“Mislim, da je bil Benny.“
“Hvala ti,“ je rekel in dokončno odšel.
Ostala sem sama s polnim kupom dokazov, ki so jih uspeli dobiti policisti. Upam, da mi bodo pomagali odgovoriti na vsaj kakšno izmed mojih milijon vprašanj...