*b*Lee*b*

»Zakaj ne pokažejo trupla?« razočarano vpraša moj najboljši prijatelj Alex.
»Ker je nekaterim strašno. Pa še zasebno je,« odvrnem.
»Ja. Andy bi se bala.« Zasmeje se. »In Jessica.«
»Diane se ne bi.«
»Ta tvoja Diane.« Zavije z očmi. »Piflarka.«
»Utihni.« Sunem ga v ramo in zasmeji se.
»Ti ne poznaš zabave.« Skoči s kavča in se odpravi v kuhinjo. Čez nekaj trenutkov se vrne s skledo polno čipsa. Pa ne samo s skledo, tudi s usti polnimi čipsa.
»Punce me ne zanimajo.«
»Ja, ja,« sarkastično pripomne. Namrščim se.


*b*Diane*b*

Razgledujem se po čudovitem gozdu, ki se razteza okrog mene. Rory sem nekaj časa nazaj spustila s povodca, saj je želela teči. Nikoli mi ne uide. Vedno je nekje blizu.
Zdaj sva že na pol poti proti vasi Darkland. Zdi se mi čudno, a gozd ima tu bolj temne odtenke barv. Sence so daljše, kar ni logično glede na to, da je sonce vse bolj na sredini neba. Rory nenadoma prestrašeno zalaja in priteče nazaj k meni. Pretreseno teka okrog mene, kot bi hotela reči, naj ne hodim naprej.
»Šššš, š, Rory. Nič ni.« Ampak še naprej laja in se ne zmeni zame. Pokleknem in jo pobožam. »Mirno, Rory.« Pripnem ji povodec in vstanem. »Greva nazaj.« Obrnem se proti poti, ki vodi domov in se ozrem čez ramo. Kdaj drugič, Darkland.


*b*Jessica*b*

»No, in potem smo prišli do vrat…« čeblja Andy, čeprav je nihče ne posluša. Nenadoma zakriči in odskoči.
»Podgana!« Na smrt se boji podgan.
»Ni bila podgana,« jo pomiri Kenya. Jasno, ona je ljubiteljica narave. Tiho hodim ob njiju in premlevam dogodke prejšnjega dne. Bilo je opoldne, z drugimi smo šli na pico. Zgodilo se je noro hitro. Bilo je kot sanje. Na travi sem zagledala drobno deklico, ki je izginila takoj, ko sem se ji približala. Ševedno ne verjamem, da se je to res zgodilo. Imela sem le privid. Morda halucinacije. Morala bom k zdravniku. Za vsak slučaj.


*b*Diane*b*

Rory še enkrat povlečem za povodec. Ne premakne se. Otrplo stoji. Njene oči so polne strahu. Stopim do nje. Zaslišim krik. Obrnem se.