»Gospa, ravno sem hodil k svoji sobi, ko sem zaslišal hrup, in se odločil pogledati kaj je. Našel sem njo, kako brska po vaših predalih.« nedolžno reče Frido in pokaže na mene »Nato pa me je še klofnila. Poglejte kaj mi je naredila!« reče in pokaže na rahel rdeč madež na licu, ki ga je moja roka pustila tam.

Grr, kakšen prevarat, lažnivec. Od besa se kar tresem. Pogledam v mamine oči in vidim nezaupljivost.


»Kot prvo, KAJ SI ISKALA TU?, kot drugo pa, dvomim, da bi moja hči bila tu, brez mojega dovoljenje« reče še kar besno in naju prebada z »tistim« pogledom.
»V…v…vaša hči?« reče Frido z tresočim se glasom.
»Ha, ta blesov idiot sploh vedel ni da sem njena hči.« razmišljam v sebi "Če bi, me mogoče ne bi obtožil tega."
»Ja, njena hči sem« rečem malce ponosno hehe in ga prebadam z srepečim pogledom » in kar se tiče tistega, kar si prej rekel; to da sem brskala po njenih predalih; TO NI RES! Lažeš!« mu rečem direkt u fris

Zdaj mama prebada oba z srepečim zgroženim in srepečim pogledom.
»Kasneje se bomo podrobneje pogovorili. TI prosim da odideš.« reče in pokaže na Frida »ti pa ostani še tu, da se malce pomeniva!« tako rekoč pokaže name »Oba sta si tudi zaslužila kazen, kako kazen, bom še premislila. Zdaj pa VEN!«
Frido se s strahom v očem požene proti vratom in hitro pobere stran. Vidi se, da je malce zadovoljen, da me je spravil v škripce.

»Thalia, hči moja, v kaj se zapletaš?« obupano in malce otožno reče mama.
»Kot sem ti že povedala, nisem ničesar naredila! ON JE KRIV ZA VSE! Lahko ti še enkrat razložim kako je bilo…« začnem in zaprem priprta vrata, da ne bi kdo slišal kaj govorim. »Bila sem v sobi, ko sem pogledala v tisto ogledalce, ki si mi ga dala. Zamislila sem si njega (pred tem, sem ga videla na hodniku, ko me je zbil na tla) in ga videla v tvoji pisarni. Zato sem vzela tvojo kartico za vstop in šla pogledati kaj se dogaja. Nimam pojma kako je prišel noter, če te morda še to zanima. Res je nekaj iskal, toda kaj, nevem. Ravno ko sem da hotela izprašati, si prišla ti. To je to. In JAZ NISEM NIČ kriva, ON je.« rečem in poudarim zadnji stavek.
»Ahh, nevem kako je bilo, sicer a ne vidim razloga da bi mi lagala. Bom ga še malce izprašala in bomo videli. Vseeno oba dobita kazen«
»-Ampak«
»NIČ AMPAK!!« zdaj že razjarjeno reče »Zdaj oddidi da si sprostim možgane, in se jutri tu zglasi ob 9h zjutraj. In ne zamujaj prosim. Pa še to. Če vidiš tistega fanta, mu povej naj tudi on pride ob isti uri. Pusti me zdaj samo in pojdi. Adijo.« reče in me tako rekoč odslovi.

Jezno in malce užaljeno odidem. Mislim, da mi ni verjela povsem, njemu pa tudi ne. Lastni hčeri ne verjame! Raje nekemu norcu! Ugh.

Ravno hodim mimo oglaševalne deske, ko me pritegne barvni list. Stopim bližje in ga preberem:
»Dragi vampirji, vampirke. Kot morda še ne veste, imamo letos tekmovanje v orientaciji. Razvrstili vas bomo po skupinah (če imate že kako posebno željo, za biti s kom v paru, nam to napišite na prijavnici). V njem se boste pomerili v orientaciji, premetenosti, varjenju urokov, upravljanju moči in še in še. Ne zamudite, in se prijavite! (prijave potekajo do konca meseca).«

2x ga preberem in se prepričam če sem prav slišala(oz. prebrala). Tekmovanje v orientaciji?! Mar ga niso nekaj let nazaj prepovedali?? Uhh. Morda bi se prijavila, kaj pa vem…se bom še s Thio pomenila o tem. Zdaj pa je najbolje da odidem nazaj v sobo.

Hodim proti sobi, ko zaslišim Thio, vso zadihano, teči k meni. Ustavim se in se namenim proti njej.
»Thalia! Thalia! Oh, tukaj si. Končno sem te našla! Nekaj pomembnega ti moram povedati! Pridi pojdiva v mojo sobo« zadihano izdahne
»Okei, tudi jaz ti moram povedati nekaj stvari. Pa pojdiva!« rečem in se odpraviva proti njeni sobi.
________________
hejj, končo je tu nov del ;), upm de ste užival ob branju pa pls komentirejte