Kronika Gozda Skrivnosti
1. knjiga:
Varuhi Gozda

Uvod
»...zato se je odprava naših pogumnih raziskovalcev odločila, da bodo raziskali gozd, ki mu nekateri pravijo Gozd Skrivnosti. Odprava je potekala 5. avgusta 1920. Vrnitev naših raziskovalcev naj bi bila 14. avgusta 1920. A tudi nekaj dni pozneje se ni vrnil niti eden od raziskovalcev. Nekateri predvidevajo, da so razlog za izginotje članov odprave različna bitja, ki so jih nekateri domačini videli. Od takrat naprej je domačinom, turistom in komur koli bilo prepovedano hoditi v notranjost gozda. Različna podjetja za varnost ljudi so se odločila..«
Kim je pospravila stare časopise nazaj v prašno, kartonasto škatlo na podstrešju. Potisnila jo je nazaj pod staro mizo. Prah se je svetlikal v odsevu sončnih žarkov.
Po njenih mislih so ji rojile različne podobe skrivnostnih bitji v gozdu, ki so jih redki ljudje opazili in opisovali na najrazličnejše načine, podobe skrivnostnih senc, ki se plazijo po mirzlih, gozdnih tleh kot črna kača.
Vse pred njenimi očmi se ji je izbrisalo in začela jo je obdajat bela gosta megla. Okoli nje so se pokazala temna, mogočna drevesa. Njihove krošnje so se pozibavale v mrzlem, večernem vetru. Potopila se je globoko v svojo domišljijo - misli.
Videla je samo sebe stati med tihimi drevesi. Stati na mehki jasi, ki se je skrivala globoko v notranjosti gozda. V gozdu, kjer ljudje izginjajo z neznanim razlogom.
»Kim!«. Vse pred Kiminimi očmi se je v trenutku izbrisalo. Gosta, bela megla se je razblinila v nič in kmalu za tem je pred sabo spet videla prašno podstrešje, v katerem je pred nekaj minutami pospravljala.
»Kim!! Pridi že enkrat dol!« se je še enkrat zaslišalo pod Kiminimi nogami. »Prhajam!« Kim se je počasi spustila po strmih in škripajočih stopnicah. Zaradi vročine na podstrešju ji je moker pot spolzel čez čelo. Napotila se je naravnost v kuhinjo, kjer naj bi jo čakala mama.

Objavila sem še enkrat ker sem se zmotila naslov lol. Jutri je nov del. Sicer imam covid a mi bo uspelo vsaj objaviti 2. del.
lysm!!
lp
Golmanka