*i*Kronika Gozda Skrivnosti*i*
*i*1.knjiga*i*
*b*Varuhi Gozda*b*
*i*1. Poglavje*i*
Obrisala si je potno čelo. Sedla je na star, lesen stol, ki ga je teta Maria enkrat našla na smetišču. Še vedno smrdi po starem, preperelem lesu, ki gnije. Veter jo je pobožal po njeni mokri koži in jo ohladil. Teta Maria se je že odpravila domov. To jo je veselilo. Ni si želela njene dolgočasne družbe.
Vsakič ko ji Maria nekaj govori, začne močno zehati. Kdaj jo začne tudi glava boleti zaradi napora, da ne zadrema. Želodec ji močno pritiska navzdol, kar pomeni, da ji je neznansko dolgčas.šđšđ
Počasi se splazi do hišnih vrat. Pred vrati se ustavi in nekaj časa strmi v prazno. Od utrujenosti se ji pred očmi zamegli. Vrata popolnoma izginejo. Telo jo vleče navzdol. Glava jo začne močno boleti. Njeno telo preplavi vročica. Sliši svoje lastno dihanje, ki odzvanja v njeni glavi.
Hitro se usede na tla, da ne bi padla v znak. Zaradi vročine ji je postalo slabo. Na tleh leži toliko časa dokler ne vidi nad sabo smrdečo streho. Počasi vstane. Odpravi se naravnost v kuhinjo kjer popije nekaj kozarcev mlačne vode. Nato se uleže na kavč in poskuša zadremati. A donenje in vročina je ne zapustita. Še vedno črpata energijo iz njenega telesa, dokler se ji počasi ne stemni pred očmi in pade v globok spanec.
Ko se zbudi leži v mokrem kavču. Pogleda na uro in ugotovi da je spala kar štiri ure! Počasi vstane. Sedaj se počuti bolje. A se ji noge še vedno tresejo. Ni vedela, kaj naj stori. Segla je v žep in izvlekla beležko. Napisala je drugi del njenega nevarnega načrta. Kdaj se celo vpraša ali naj sploh to stori? Mogoče je to preveč! Mogoče pa si vse skupaj samo domišlja..
»Ne!« je zakričala.
Resnično je! Mora biti! Pogum ji je uplahnil. Kajti počutila se je kot, da ne obstaja. Kod, da spi neskončen spanec iz katerega se ne bo nikoli prebudila!
Stresla se je.
Nov delčekk:grin::grin::grin:!!!
Mogoče malo kratek:upside_down:..
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*
*i*1.knjiga*i*
*b*Varuhi Gozda*b*
*i*1. Poglavje*i*
Obrisala si je potno čelo. Sedla je na star, lesen stol, ki ga je teta Maria enkrat našla na smetišču. Še vedno smrdi po starem, preperelem lesu, ki gnije. Veter jo je pobožal po njeni mokri koži in jo ohladil. Teta Maria se je že odpravila domov. To jo je veselilo. Ni si želela njene dolgočasne družbe.
Vsakič ko ji Maria nekaj govori, začne močno zehati. Kdaj jo začne tudi glava boleti zaradi napora, da ne zadrema. Želodec ji močno pritiska navzdol, kar pomeni, da ji je neznansko dolgčas.šđšđ
Počasi se splazi do hišnih vrat. Pred vrati se ustavi in nekaj časa strmi v prazno. Od utrujenosti se ji pred očmi zamegli. Vrata popolnoma izginejo. Telo jo vleče navzdol. Glava jo začne močno boleti. Njeno telo preplavi vročica. Sliši svoje lastno dihanje, ki odzvanja v njeni glavi.
Hitro se usede na tla, da ne bi padla v znak. Zaradi vročine ji je postalo slabo. Na tleh leži toliko časa dokler ne vidi nad sabo smrdečo streho. Počasi vstane. Odpravi se naravnost v kuhinjo kjer popije nekaj kozarcev mlačne vode. Nato se uleže na kavč in poskuša zadremati. A donenje in vročina je ne zapustita. Še vedno črpata energijo iz njenega telesa, dokler se ji počasi ne stemni pred očmi in pade v globok spanec.
Ko se zbudi leži v mokrem kavču. Pogleda na uro in ugotovi da je spala kar štiri ure! Počasi vstane. Sedaj se počuti bolje. A se ji noge še vedno tresejo. Ni vedela, kaj naj stori. Segla je v žep in izvlekla beležko. Napisala je drugi del njenega nevarnega načrta. Kdaj se celo vpraša ali naj sploh to stori? Mogoče je to preveč! Mogoče pa si vse skupaj samo domišlja..
»Ne!« je zakričala.
Resnično je! Mora biti! Pogum ji je uplahnil. Kajti počutila se je kot, da ne obstaja. Kod, da spi neskončen spanec iz katerega se ne bo nikoli prebudila!
Stresla se je.
Nov delčekk:grin::grin::grin:!!!
Mogoče malo kratek:upside_down:..
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(38)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(57)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)



Pisalnica