Heyy, tu je nov del Varuhov Knjig!

1.Poglavje:Kriza
Veraj sem bedela celo noč. Veste,res da Srha ni več,ampak ima ljudi ki se strinjajo z njim. Tem ljudem pravimo Srhljive Knjige ali krajše SK (eskej) Včeraj zvečer so se pritihotapili v knjigo in na glavno tablo prelivali grde stvari. Ko smo s starši to ugotovilo smo morali celo noč delati da bi dali grde stvari ven. To ni kar tako. Najprej smo morali oceniti škodo da smo vedeli kako veliko moč smo lahko uporabili. Kajti Varuhi Knjig imaml Moč. Moč čustev. Čustva lahko nastavimo (Ko rečem nastavimo se zdi kot robot ampak ne pozabi da sploh nismo podobni robotom!) na veliko,srednjo ali malo moč. Vedno uporabljaml srednjo moč. Če je kriza uporabljamo veliko. Malo pa res malokrat uporabljamo. To imamo ponavadi nastavljeno ko ne pišemo. In ne pozabite da tudi domišljije ne dobimo kar tako. Domišljijo se dobiva sproti. Odvisno je koliko delaš domišljiske vadbe. Domišljiska vadba je igra ko moraš nekako narediti zgodbico čim bolj domišlisko. Te vadbe delamo petkrat na dan. Zjutraj,dopoldne,opoldne,popoldne,zvečer.Tu ni nobene moči. Torej, celo noč nisem spala ker smo popravljali zgodbo predem jo nekdo prebere. Bila sem čisto izčrpana. Šla sem do glavnega zaslona da preverim zadnje podrobnosti. Ko sem se želo bližala sem videla Ellie. Zgledala kot da jo je nekaj na smrt prestrašilo. Stekla sem k njej.
"Ellie, Ellie. Poglej me. Kaj se je zgodilo?" Gledala sem jo. Ellie se ne počasi obrnila k meni. In odprla usta.
"Ah,nič. Samo zdelo se mi je da sem videla SK." Mi je razložila. To se velikokrat zgodi. Šla sem do zaslona in pregledala. Vse je bilo v najlepšem redu. Potem pa je k meni prišla Ellie.
"Izvoli. Tole sem našel..khm..našla na tleh pri sobah. Ti je všeč? Tboj je." Mi je veselo rekla. Istegnila je roko. V roki je držala čudovit kamen. Zgledal je kot diamant. Takoj sem ga vzela. Čudovit je bil! Šla sem že do sob pa sem se spomnila sem se da sem pozabila pisalo. Vrnila sem se do table. Videla sem Ellie. Spet je prestrašeno stala. Šla sem do nje.
"Ellie, nobenega SKja ni. Ne skrbi. In res ti hvala za kamen!" Sem jo potolažila.
"Kakšen kamen? Nikoli ti nisem dala kamna." Me je začudeno pogledala.

Lp,PK