*b*Planet drugačnosti in ti*b*

Hej ko pogledam te v oči,
počutim se kot ti:
da nihče me ne mara,
da sem drugačna postala.

Drugačna kot slabo,
obžalujem vse, kar puščam za sabo.

Zdaj mi je zame vseeno,
kot za jopo pleteno,
ko mi jo je spletla babi
in je nikoli nisem imela na sebi...

Vseeno mi je, ali živim,
saj zdaj le še trpim.
Zakaj to čutim, da drugačna sem, ne vem,
ampak, eno pa vem:
čudna sem , zdi se mi, da ne mara me nihče
in, da zdaj vidim šele,
da življenje ni fer
in, da žrtev življenja je nekdo venomer.

Sovražim vse!
Le tebe ne...
Mogoče sva ista, drugačna preveč,
da bi spadala na ta svet.

Nekoč si želel si, da bi obstajal tvoj svet...
Zdaj pa te vprašam: lahko grem tja živet?
------------------------------------------
To sem že tudi napisala pred nekaj meseci zato ni glih najboljša:heart: