*b*Amulet*b*

Skylar je gledala Nathana v oči. Nič ji ni bilo jasno le kaj se je zgodilo. Še zmeraj ni mogla dihati, skušala je vstati a žal je bila še zmeraj preveč pretresena od vsega skupaj, da bi lahko vstala. Že je hotela nekaj reči ampak ji je Nathan podal malo vode.

Zahvalila se mu je z nasmehom ter z veseljem spila par požirkov vode. Ta voda je bila ta okusna, da bi jo lahko pila kar naprej. Ni imela okusa po navadni vodi, taki kot je doma vendar je imela okus po nečem kar Skylar ni znala poimenovati. Kmalu zatem, ko je dekle prišlo k sebi pa je opazila črno vrečko v Nathanovih rokah. Pokazala je nanjo in Nathan se ji je nasmehnil ter ji v roke dal vrečko. Skylar je privzdignila obrvi in previdno odprla vrečko, da bi videla kaj se skriva v njej. Iz nje pa je potegnila ogrlico z majhnim rdečim kamenčkom. Ostala je brez besed bila je čudovita ampak le zakaj ji je dal takšno ogrlico.

"To je tvoj amulet" je na koncu le priznal. "Pridi ti ga nadanem"

Skylar se je obrnila in kmalu na vratu začutila njegove hladne roke, ki so ji okoli vratu zapele ogrlico. Iz svoje torbe je vzela manjše ogledalo ter se pogledala vanj.

"Pristoji ti" je rekel Nathan.

"No torej mi boš povedal zakaj je ta amulet?" Odkimal je.

Ni ji mogel povedati resnice, čeprav se je zavedal, da bo enkrat morala izvedeti. Kar pa ni vedel pa je, da bo Skylar to izvedela zelo kmalu.

Po dolgem počitku pa sta se Skylar in Nathan skupaj odpravila do jedilnega vagona.

"Preden se odpraviva tja pa te moram na nekaj opozoriti" je rekel.

Ona pa je privzdignila obrvi. Le kaj ji je nameraval povedati. Morda pa je končno zbral pogum, da ji pove o amuletu.

"V vagonu boš videla razne ljudi, nikoli prav zares nikoli pa jih ne poglej v oči. V redu?" je vprašal z zelo resnim glasom. Resnično ni hotel česa tvegati.

Prispela sta v jedilni vagon ter se usedla stran od drugih. Skylar je celotno kosilo preživela tako, da nikogar ni pogledala v oči. Ni si upala. Skoraj sta že pojedla, ko se je Skylar zazdelo da jo nekdo kliče. "Skylar" je odmevalo v njenih ušesih. Skoraj se je že obrnila, ampak je Nathan pravočasno zaznal da se nekaj dogaja ter jo sam poklical. Ona pa se je, preden bi ji uspelo pogledati kam drugam obrnila k Nathanu.

Nasmehnila se mu je ter pohvalila hrano, ki so jo dobili za kosilo. Po njenem mnenju je bilo to najboljše kosilo, ki ga je kadarkoli okusila. Dobili pa so namreč paradižnikovo juho s krekerji za predjed, lososa s perfektno pečenimi krompirjevimi krhlji, ter za sladico je bilo na voljo več različnih vrst tort, piškotov in biskvitov. Resnično ji ni bilo jasno zakaj je hrana tu tako zelo okusna. Le kako je to mogoče. Morda so v hrano dajali kakšne posebne začimbe.

Ko sta se oba najedla tako, da skoraj nista mogla več dihati sta odšla nazaj v svoj vagon. Skylar si je prvič resnično ogledala celoten vlak. Vse je izgledalo tako zelo drago, in kot iz neke pravljice. Vsi sedeži so bili iz žameta, in so bili temno rdeče barve, tako kot barva kakšnega dobrega rdečega vina. Ves les v njuni kabini je bil temno rjav, skorajda že črn. Bilo ji je zelo všeč kljub temu pa se je bala, da ne bi česa po nesreči uničila. Njuna kabina je bila ogromna zdelo se ji je nemogoče saj je na hodniku izgledala zelo majhna. Imela je svojo kopalnico, svojo spalnico, ter dnevni prostor. Bila je kot hotelska soba v kateri je bila enkrat s svojim očetom, ko je bila še čisto majhno dekle. Odšla je v spalnico kjer je omare napolnila s svojimi stvarmi. Ravno je hotela odpreti nočno omarico ko se je od nikoder pojavil Nathan.

''Tega pa ne smeš odpreti'' je rekel tako hitro, da ga je komaj razumela.

''Zakaj pa ne? Ničesar mi ne pustiš tukaj, vse kar naredim je ne, česar koli se dotaknem je ne, karkoli samo želim pogledati je ne! Zakaj si tak? Morda pa res ne bi smela na ta vlak'' je rekla z zelo žalostnim tonom. Usedla se je na spodnji del pograda in solze so se ji ulile iz oči. Kaj je bilo narobe.

Nathan se je usedel poleg nje ter jo objel preko ramen. Sprva ni vedel kaj naj reče ampak je potem le našel prave besede. ''Le zaščititi te želim Skylar. Ta svet je zelo nevaren in ne veš kaj vse te čaka. ''

Skylar se mu je nasmehnila kljub temu pa si je želela, da bi ji vsaj kdaj kaj dovolil. Ampak vse je bilo za njeno dobro.



-----
Skylar je končno dobila amulet, ampak le zakaj ni smela gledati ljudi kljub temu da je amulet že dobila. Gre še komu na živce da Skylar ničesar ne sme ker če bi bla js ona bi Nathana že vrgla čez okn. Anyways tuki je nou del upam da ste užival v branju :dancer: