2. poglavje
Zjutraj me že na vse zgodaj zbudi vpitje moje mlajše sestre in moje mami, nikoli nimam budilke, ker me vedno zbudijo drugi, ko pogledam na uro ugotovim, da imam še eno uro časa, pouk se začne ob 7:30, ko odprem vrata svoje sobe naletim na mami.
»Si dobro spala? Joj, danes je pa že kar tvoj prvi dan srednje šole! Ne morem verjet kako hitro je šlo...«
»Ja boljše bi spala, če me ti nebi zbudila ampak drugače sem v redu,« rečem malo zaspana ter se odpravim na stranišče. Medtem pa mami že zavpije: »Predlagam, da si pripraviš zajtrk, ker danes v šoli nimate malice!« Odprem vrata kopalnice in se odpravim nazaj v sobo, za prvi šolski dan sem si izbrala malo bolj classy oblačila. Začela sem se oblačiti v hlače, ki so dajale vtis neke odvetnice, ter oprijeto majico, ki se je ujemala s hlačami. Odpravim se v kuhinjo, kjer že spet naletim na mami. »Glej, da boš naredila lep vtis na ravnatelja in učitelje, saj veš da sem tam včasih učila« Nato me objame. » Rada te imam, se vidiva! Veš da danes tudi jaz postanem razredničarka prvega letnika,« nervozno se nasmehne, potegne svojo torbico, ter zavpije adijo. »Mislim da je mami malo živčna, a si tudi ti kaj živčna zaradi prvega šolskega dne?« vpraša mlajša sestra Sofija »Pa nisem,« rečem brezbrižno, čeprav čutim malo nervoze in adrenalina. »Upam, da si najdeš kakšnega fanta, ker si zdajle prav obupana«, zavzdihne tamala in jaz jo šokirano pogledam: »Po tem, kar se je zgodilo s Kevinom rabim malo predaha. Zavijem z očmi, ter se odpravim v kuhinjo. Pripravim si umešana jajčka s papriko, polnozrnat proteinski kruh in kozarec vode. Nato grem spet v kopalnico, umijem si zobe in naredim make – up, običajno za v šolo nosim samo maskaro, ampak, ker je danes poseben dan dodam še vse ostalo. Vse zaključim še s setting sprejem. Nato pogledam še snap in opazim da me Pia sprašuje, kaj bom oblekla danes. Pošljem ji snap, kjer slikam svoj outfit. Reče, da sem malo preveč zrihtana in da bo sama oblekla kavbojke ter oprijeto majico. Ugasnem telefon in zavzdihnem. Iskreno mi je že malce vseeno. Že v osnovni šoli so mi vsi govorili, da nosim precej neobičajna oblačila v šolo in s časoma sem se navadila, da me ljudje gledajo postrani. Pogledam na uro in je že 10 čez 7... Do šole rabim približno 15 minut. Zato še enkrat preverim svoj fit in lase – niso v ravno najboljšem stanju, ampak bom preživela.