Nenadoma sem trznila, da so me vsi začudeno pogledali. Se je Jake ravnokar premaknil? Iztrgala sem se iz skupinskega objema, ter stopila k Jaku.
»Jake?« Sem tiho prosila vse volkodlačje bogove in napenjala oči, da bi takoj zagledala kakršenkoli premik mojega najstarejšega prijatelja. »Jake?« Sem tiho ponovila. Pogled se mi je ustavil na njegovi roki. So se rane zacelile? Tako hitro in same od sebe?! To je nemogoče… Prijela sem Jakovo dlan, ter jo položila v svojo. »Prosim, zbudi se, prosim zbudi se … Prosim …« Sem si tiho mrmrala in rahlo stisnila njegovo dlan. In na moje veliko presenečenje in srečo… mi je vrnil stisk!
»Jake?« Sem zaihtela, le da so tokrat bile solze sreče. In res sem videla, kako je počasi odprl oči in me slabotno pogledal. Rahlo se mi je nasmehnil, nato pa s hripavim in suhim glasom zastokal:
»Voda …« Pogledala sem Fynna, ki je poskočil in v trenutku od nekod prinesel plastenko z vodo. Plastenko sem odprla, ter jo počasi nagibala nad Jakovimi usti, kapljico za kapljico, požirek za požirkom. Počasi je Jake ponovno dobil barvo, in takrat sem začela trezno razmišljati.
»Kako je to mogoče? Moral bi izkrvaveti…« Sem glasno rekla in vprašujoče premerila člane tropa. Vsi so le skomignili z rameni, vključno z Jakom. »Razen če …« Sem si zamrmrala v brado. »Razen če je takšen namen. Morda nam mora zmanjkati krvi! Morda se spremenimo v neka bitja, ki nimajo krvi … morda to pomeni Preobrazba groze.« Obrnila sem se proti ostalim. »Kdo bo naslednji?«

SKY
Počasi sem stopila naprej. Vsi so me debelo pogledali, vendar sem bila odločena. Stopila sem do kapsule, ter zadržano pogledala v notranjost. Pravzaprav ni bila nič posebnega – bila je malce nagnjena nazaj, da si, ko si stal, bil v resnici naslonjen na stekleno steno kapsule. Počasi sem zlezla noter, ter se namestila. Pogledala sem naprej, in zagledala svoje prijatelje in njihove zaskrbljene obraze. Dvignila sem palec, v znak da je vse v redu. Zaenkrat. Začutila sem, kako se kapsula zapira – palček je počasi premaknil pokrov na svoje mesto. V tistem trenutku sem želela zbežati, vendar ni bilo več poti nazaj. Nato se je iz kotov počasi začel dvigati dim. Kmalu sem videla samo sivino. Pograbil me je divji kašelj, ki se ni in ni nehal. Nenadoma pa sem začutila žgočo bolečino nad gležnjem, kjer sem imela tetovažo volka. Želela sem pogledati navzdol, vendar je nekaj mojo glavo obdržalo na mestu – kot da nimam več svoje volje. Zakričala sem, da so me zabolela ušesa. Bolečina je bila neznosna. V trenutku mi je bilo žal, da sem vstopila v kapsulo. Vedela sem, da ne bom prenesla bolečine tako kot Jake, čeprav je on krvavel iz dveh mest. Prav sem imela. Ravno sem začutila, da se je dim razkadil in loputa odprla, ko se začela počasi toniti v nezavest. Napol v nezavesti sem zdrsnila skozi odprtino lopute na zrak. Želela sem ostati budna, vendar sem z glavo udarila ob tla in zagrnila me je tema.

JAKE
Še vedno sem bil slaboten, vendar sem se v trenutku potegnil na noge, ko je Sky nezavestna zdrsnila iz kapsule. Z glavo je udarila ob tla, in tam obležala. Okoli nje se je nabirala temno-rdeča luža krvi, ki je prihajala iz tetovaže nad gležnjem. Alan je pohitel k Sky in preveril utrip. Pogledal nas je in pokimal. Še je živa.
»Torej jo samo pustimo izkrvaveti?« Je nervozno vprašala Aria, ki se je živčno prestopala na mestu. Vedno je bila takšna, ko je vedela, da lahko pomaga, vendar hkrati ne more.
»Ja.« Sem preprosto odgovoril na njeno vprašanje, zaradi česar je začela hoditi sem in tja po sobi in si mečkati prste. »Pomiri se.« Sem ji rekel. »Jaz sem še vedno živ.« Pokimala je, vendar se ni pomirila.

Čez najdaljših petnajst minut mojega življenja, je Sky končno počasi odprla oči.
»Živa sem …« Je olajšano zamrmrala. Pokimal sem. »Kako si?« Me je vprašala. Pomislil sem. V resnici se nisem počutil nič drugače kot prej.
»Ne vem.« Sem po resnici odgovoril. »Bi moral dobiti kakšne nove moči, ali kaj podobno čudnega?« Sem vprašal.
»Naj bi …« Je rekla Kayla, ki je bila od vseh nas najbolj razgledana. »Preobrazba groze naj bi nam dala nove sposobnosti, zelo uporabne. Teleportiranje, nevidnost, telekineza, telepatija, spreminjanje oblike, … Vsak posameznik dobi svoje sposobnosti, ki se med sabo razlikujejo. Želite izvedeti še več?« Je vprašala. Vsi smo pokimali, z očmi prilepljeni na Sky, in Kayla je nadaljevala.
»Preobrazba groze dejansko ni ustvarjena v laboratoriju. Pred bilijoni let, ko niso obstajali niti volkodlaki, vampirji, morski ljudje, in nič drugega, je obstajala najredkejša vrsta bitij na svetu. Bili so samo štirje, in imeli so moči, ki jih mi dobimo s preobrazbo groze. Le, da imamo mi samo stranske sposobnosti. Vsak od njih je imel eno glavnih. Ogenj, voda, zemlja in zrak. Samo eden od njihovih potomcev je podedoval moči. In ti štirje elementi so sestavili stroj, v primeru da eden od njih ne bo imel potomcev. Poimenovali so ga Preobrazba groze, ker niso želeli, da bi vsa živa bitja poskušala srečo s strojem. No, mi smo jo, in bomo videli kaj se bi zgodilo. Vsako bitje lahko stroj uporabi, vendar glavno sposobnost dobi le tisti, ki je pravi potomec elementov. Vendar pa je to počasi tonilo v pozabo, in elementi so se porazgubili. Njihova naloga je bila, da ščitijo planet pred uničenjem. Četudi elementov ni več, sedaj to ni pomembno, saj zemlja ni več v nevarnosti.«
»Kako to misliš, v nevarnosti?« Sem vprašal.
»No, veste, ko naj bi v času dinozavrov na Zemljo padel meteorit?« Pokimali smo. »Elementi so rešili Zemljo. Sicer niso mogli rešiti bitij, so pa vsaj omogočili, da se je življenje na Zemlji nadaljevalo.« Pokimal sem.
»Torej, to pomeni, da so na svetu še vedno štirje elementi, le da ne vedo da so elementi, ali pa še morajo postati?« Je vprašala Sky. Kayla je pokimala.

Končno malo daljši del!! Hehe... No, v komentarje napišite, kako mislite, da bodo elementi povezani z zgodbo. Vesela bom vseh teorij!!!!!
Lp, No Name
P.S.: Ne pozabite lajkat in se naročit name:)