Nenadoma me je doletelo. »Moja prababica je čarovnica.«
»Kaj?!« Je zazijal Justin in se mi nekoliko preplašeno zazrl v oči. »Ali ti sploh veš kaj so čarovnice??« Odkimala sem z glavo.
»Ne, samo nekako prepoznam pisavo in… samo posvetilo se mi je.«
»Sedi.« Je ukazal Justin, ter sedel poleg mene. »Čarovnice so pred dvesto do tristo leti želele prevzeti svet. Vse originalne čarovnice so v resnici poskušale iz čarobnih bitij, kot so na primer vampirji, morski ljudje, volkodlaki,… postati ljudje. S pomočjo temne magije so se poskušale spremeniti, vendar jim je uspelo le na pol – postale so čarovnice. Zanimivo je, da je to dejansko uspelo samo ženskam, vsi moški v poizkusu so umrli. Po tem, ko so se za nekaj desetletij zamaknile, verjetno, da bi raziskovale svoje moči, so se vrnile z željo, da zavladajo svetu. Bile so šibke, a hkrati močnejše kot kadarkoli. Njihova magija jih je ščitila, a če se niso branile z magijo so bile z lahkoto ubite. Vsa bitja so se zato združila in jih enotno napadla – to je bilo prvič v zgodovini Zemlje, da so vse vrste pozabile na stare zamere in se združile v eno. Čarovnice ni bilo treba dejansko ubiti. Samo ugrizniti, do te mere da bi se morale preobraziti, vendar njihova telesa niso prenesla še tretje preobrazbe in zato so druga za drugo umrle. Vsaj tako so mislili, ampak sam sem bil prepričan da se je kakšna čarovnica zavlekla…«
»Čakaj, ti si bil poleg?« Sem vprašala začudeno.
»Ne, ampak o tem so nam vedno pripovedovali starši, ko smo bili še otroci.« Pokimala sem in mu nakazala, naj nadaljuje. »Torej, sam sem verjel, da je zagotovo kakšna čarovnica preživela in se skrila, nato pa nadaljevala rod čarovnic. In imel sem prav. Tvoja družina je ta rod.« Nato je utihnil. Nekaj minut sva sedela v tišini, nato pa sem zavzdihnila in vstala.
»Najprej morava poiskati Alexa.« Justin je pokimal, vendar je obsedel na tleh, zato sem se sama odpravila proti vratom in si jih ogledala. Bila so masivna in zelo stara lesena vrata in novejše tehnike vlamljanja tukaj ne bi delovale. Saj ne, da sem jih znala, ampak lahko bi jih poskusila poustvariti iz akcijskih filmov. Nemočno sem s pestjo potolkla po vratih, vendar se seveda ni nič zgodilo.

ALEX
Takoj ko sem videl, da je ga. Chase ustrelila Kate, sem se pognal nanjo. Podrl sem jo na tla in ji iz rok izbil lok. Zarenčal sem, ona pa je prestrašeno zajavkala, vendar so njene oči še vedno odražale nepremagljivost.
Nenadoma me je nekakšna nevidna sila odbila nazaj, da sem zajavkal in se opotekel. Brez da bi se preobrazil nazaj v človeka, sem stekel po ulici navzdol, v pričo vseh vaščanov. Vedel sem, da sem nam uničil možnosti mirnega preživetja v tej vasi, vendar mi ni bilo mar. Sedaj sem moral nekako rešiti Kate in Justina. Spreletel me je nov val energije in vedel sem, da moram rešiti prijatelja, zato sem se obrnil in stekel nazaj proti hiši ge. Chase.
Kmalu sem obstal pred hišo, vendar je ni bilo nikjer. V nekaj bolečih sekundah sem se spremenil nazaj v človeka, ter se pognal v hišo, vendar sem padel v past. Zaslišal sem klik takoj ko sem vstopil v hišo in mojo ramo je prestrelila neskončna bolečina, da sem v obupu zakričal in v trenutku vedel, da me je slišala vsa vas. Padel sem na kolena, nato pa se zložil po tleh, ter se v neskončnih bolečinah zvijal po mrzlih ploščicah. Počutil sem se, kakor da mi trgajo roko od telesa, čeprav je bila le navadna puščica. Kakor da mi je počasi odrežejo, medtem ko sem jaz pri polni zavesti. Čutil sem, kako so mi gorele mišice, čutil sem svojo kost. Nato me je zajela tema.