Za Jakoba se nisem želela posebej urediti, vendar se nisem smela prikazati v razcapanem puloverju in prastarih kavbojkah. Kljub jesenskem vremenu in hladu sem oblekla srajčko brez rokavov, ter najmodernejše kavbojke, kar sem jih našla. Ogrnila sem se z dolgim plaščem kostanjeve barve in vzela ujemajoč se nahrbtnik. Za sabo sem tiho zaklenila vrata, da me mama ne bi slišala – sporočilo, ki sem ji ga pustila v kuhinji bi moralo biti dovolj. Nisem želela dodatnega zasliševanja.
Ko sem hodila po praznih ulicah (jeseni se hitro stemni), sem se spraševala, če mi je nesreča dejansko prinesla srečo v družbi. Pred nesrečo sem bila samo neko dekle, ki je prihajalo in odhajalo ob koncu pouka. Sedaj pa se ljudje dejansko zanimajo zame.
Malce nenavadno se mi je zdelo, da se Jakob želi dobiti z mano prav v tistem parku. V tistem parku, kjer se je začela moja nesreča. Od koder sem zbežala v gozd in padla in dobila ugriz in … No, saj ni važno. Vsa mularija se dobiva tam. Zakaj se ne bi še midva?
»Hej.« Sem se mu nasmehnila, ko sva se srečala na klopci nedaleč stran od zajčevega prostora smrti. Ves čas sem se ozirala okrog in samo čakala, da nekaj skoči name.
»Živijo.« mi je odvrnil in se nasmehnil. Sedla sva na klopco. »Kako si?« Me je vprašal, kar se mi je zdelo lepo od njega.
»V redu. Ti?« Sem odvrnila kratko in jedrnato. Nisem bila preveč zgovorna oseba.
»Tudi.« Je odvrnil. »Kako pa si, tako, zaradi nesreče?« Je vrtal dalje.
»V redu. V petek grem v bolnišnico da mi pogledajo šive.« Jakob je pokimal.
»Kaj pa je sploh bilo, da si tekla čez gozd?« Je Jakob vprašal.
»No …« Nisem vedela kako odgovoriti. Po gozdu ni nikoli nihče hodil, ker je bil zaraščen in srhljiv, … Tudi moja pot domov je potekala v drugo smer, torej stran od gozda. »Ne spomnim se dobro.« Sem naposled odvrnila in postajalo mi je vedno bolj neudobno. Ozirala sem se po parku v iskanju rešiilne bilke, vendar nikjer ni bilo žive duše. Ura je bila pol sedem zvečer in bili je že zelo mračno – skoraj popolnoma temno.
»Kako se ti je sploh to zgodilo. Si tekla pred volkom?« Skomignila sem z rameni. Vrtal je in vrtal in se ni ustavil. V očeh so se mi nabirale grenke solze žalosti in jeze, predvsem pa obupa. Želel se je dobiti z mano, samo da bi mu zdrdrala podatke o 'nesreči', nato pa bi kod vseved zaslovel po vsem razredu – morda celo šoli.
»Mi pokažeš kje se je to zgodilo?« To je bila kaplja čez rob. Zaihtela sem, se odlepila od klopce na kateri sem sedela in se pognala v temo. »Kate?« Za sabo sem slišala korake, kar pomeni da se je pognal za mano. Po nekaj sekundah teka sem se ozrla nazaj. Bil je približno tri metre za mano, ko sem se nenadoma v nekaj (ali nekoga) zaletela. Zletela sem po tleh in začutila ostro bolečino v trtici – bolela me bo vsaj še en mesec. Počasi sem sedla ter se pomela po glavi, kjer sem imela šive. Na občutek je bilo vse v redu. Ozrla sem se navzgor. Za mano je stal Jakob, vendar ni gledal mene. Gledal je na drugo stran. Obrnila sem se in zagledala …
»Alex?« Sem presenečeno rekla.
»Ja, Alex.« Je odvrnil Alex skozi stisnjene zobe. Gledal je Jakoba. »Mimogrede, Kate.« Je nadaljeval. »Zakaj se dobivaš z nekom, medtem ko imaš fanta?«
»Ampak …« Sem zastokala, še preden se je Alex pognal nad Jakoba. Hitro sem se potegnila na noge, ter opazovala silovit pretep. Vedela sem, da moram poseči vmes, saj bo drugače le eden ostal živ. »NEHAJTA!« Sem zakričala. Oba sta se za kratek trenutek ozrla k meni, vendar se nista ustavila. Na vse ali nič, sem si zašepetala v mislih in se pognala med njiju. »NEHAJTA!« Sem rekla in ju odrinila narazen. Na moje presenečenje sta oba zletela vsaj dva metra vsak v svojo smer. Jakobu se je na obrazu zarisal strah, Alexu pa le rahel nasmešek. »Konec je.« Sem zaključila, obrnjena k Alexu. Obrnila sem se, in že želela narediti korak, so sem zaslišala, da se mi Jakob približuje.
»Ampak, Kate …«
»Z obema!« Sem mu še zabrusila, se zasukala na peti in stekla proti domu.
Tako. Če ti je všeč ta del, lajkaj zgodbo, v komentarje poskusi razložiti del, ki je jasen samo Alexu, ter se naroči name, če
želiš bili obveščen o prihodnjih delih.
Lp, No Name
Ko sem hodila po praznih ulicah (jeseni se hitro stemni), sem se spraševala, če mi je nesreča dejansko prinesla srečo v družbi. Pred nesrečo sem bila samo neko dekle, ki je prihajalo in odhajalo ob koncu pouka. Sedaj pa se ljudje dejansko zanimajo zame.
Malce nenavadno se mi je zdelo, da se Jakob želi dobiti z mano prav v tistem parku. V tistem parku, kjer se je začela moja nesreča. Od koder sem zbežala v gozd in padla in dobila ugriz in … No, saj ni važno. Vsa mularija se dobiva tam. Zakaj se ne bi še midva?
»Hej.« Sem se mu nasmehnila, ko sva se srečala na klopci nedaleč stran od zajčevega prostora smrti. Ves čas sem se ozirala okrog in samo čakala, da nekaj skoči name.
»Živijo.« mi je odvrnil in se nasmehnil. Sedla sva na klopco. »Kako si?« Me je vprašal, kar se mi je zdelo lepo od njega.
»V redu. Ti?« Sem odvrnila kratko in jedrnato. Nisem bila preveč zgovorna oseba.
»Tudi.« Je odvrnil. »Kako pa si, tako, zaradi nesreče?« Je vrtal dalje.
»V redu. V petek grem v bolnišnico da mi pogledajo šive.« Jakob je pokimal.
»Kaj pa je sploh bilo, da si tekla čez gozd?« Je Jakob vprašal.
»No …« Nisem vedela kako odgovoriti. Po gozdu ni nikoli nihče hodil, ker je bil zaraščen in srhljiv, … Tudi moja pot domov je potekala v drugo smer, torej stran od gozda. »Ne spomnim se dobro.« Sem naposled odvrnila in postajalo mi je vedno bolj neudobno. Ozirala sem se po parku v iskanju rešiilne bilke, vendar nikjer ni bilo žive duše. Ura je bila pol sedem zvečer in bili je že zelo mračno – skoraj popolnoma temno.
»Kako se ti je sploh to zgodilo. Si tekla pred volkom?« Skomignila sem z rameni. Vrtal je in vrtal in se ni ustavil. V očeh so se mi nabirale grenke solze žalosti in jeze, predvsem pa obupa. Želel se je dobiti z mano, samo da bi mu zdrdrala podatke o 'nesreči', nato pa bi kod vseved zaslovel po vsem razredu – morda celo šoli.
»Mi pokažeš kje se je to zgodilo?« To je bila kaplja čez rob. Zaihtela sem, se odlepila od klopce na kateri sem sedela in se pognala v temo. »Kate?« Za sabo sem slišala korake, kar pomeni da se je pognal za mano. Po nekaj sekundah teka sem se ozrla nazaj. Bil je približno tri metre za mano, ko sem se nenadoma v nekaj (ali nekoga) zaletela. Zletela sem po tleh in začutila ostro bolečino v trtici – bolela me bo vsaj še en mesec. Počasi sem sedla ter se pomela po glavi, kjer sem imela šive. Na občutek je bilo vse v redu. Ozrla sem se navzgor. Za mano je stal Jakob, vendar ni gledal mene. Gledal je na drugo stran. Obrnila sem se in zagledala …
»Alex?« Sem presenečeno rekla.
»Ja, Alex.« Je odvrnil Alex skozi stisnjene zobe. Gledal je Jakoba. »Mimogrede, Kate.« Je nadaljeval. »Zakaj se dobivaš z nekom, medtem ko imaš fanta?«
»Ampak …« Sem zastokala, še preden se je Alex pognal nad Jakoba. Hitro sem se potegnila na noge, ter opazovala silovit pretep. Vedela sem, da moram poseči vmes, saj bo drugače le eden ostal živ. »NEHAJTA!« Sem zakričala. Oba sta se za kratek trenutek ozrla k meni, vendar se nista ustavila. Na vse ali nič, sem si zašepetala v mislih in se pognala med njiju. »NEHAJTA!« Sem rekla in ju odrinila narazen. Na moje presenečenje sta oba zletela vsaj dva metra vsak v svojo smer. Jakobu se je na obrazu zarisal strah, Alexu pa le rahel nasmešek. »Konec je.« Sem zaključila, obrnjena k Alexu. Obrnila sem se, in že želela narediti korak, so sem zaslišala, da se mi Jakob približuje.
»Ampak, Kate …«
»Z obema!« Sem mu še zabrusila, se zasukala na peti in stekla proti domu.
Tako. Če ti je všeč ta del, lajkaj zgodbo, v komentarje poskusi razložiti del, ki je jasen samo Alexu, ter se naroči name, če
želiš bili obveščen o prihodnjih delih.
Lp, No Name
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heeej!!! Zakoon! Škoda kr je del tak kratek :unamused:Full dobro pišeš in res me pritegne k branju!!! Obvaldaš punca mkm:stuck_out_tongue_closed_eyes:
Upam d se boma kaj dobli na klepetu v živo... (sm lajkala pa naročena sn tui nate)
Lp, Bad girl!
Upam d se boma kaj dobli na klepetu v živo... (sm lajkala pa naročena sn tui nate)
Lp, Bad girl!
5
Res bi se morali dobiti. Razen če imaš Discord, pa se lahko tam pod privat? Drugače pa res hvala za vse pohvale:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ooo super. Zdaj me pa skrbi, da Kate in Alex ne bosta skupaj! Hitro naj pride nov del in prosimmmmm naj se pobotata?
2
I love book
hehehe. nov del pride danes ali jutri (če se mi bo dalo celo danes, lol), glede Alexa in Kate pa ... Nič ne izdam:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja, pač, ko jo je Alex ugriznil, jo je spremenil v volkodlaka in zato, je postala zelo močna. Se pa strinjam z Bad Girl :wink:
3
Mogoče je bilo nekako tako, ja ... Kaj pravite, da dam pri vsakem delu takšna majhna in lahka vprašanja? Drugače, hvala<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zakon! (kot vedno:relaxed:).
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
odlično! sekaš
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WWAW RES OBOŽUJEM TOOO ZGODBOOOOOOO
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER! NORO!
:sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts:
:sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fenomenalno!!! Obvladaš!
0
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)