Kris je Elo po šoli ustavil. Nekaj časa sta se pogovarjala. Ela je nato odšla k Tiani in ji rekla: "Ne morem verjet!! Dal mi je svojo TELEFONSKO ŠTEVILKO!!" Tiana se je nasmehnila. Videla je, da je Eli všeč Kris. Mogoče tudi obratno? Poslovili sta se od Ane in Eve in se odpravili na avtobusno postajo. Avtobus je zamujal. Čakali so 10 min - nič. 20 min - nič. 30 min - nič. 34m."Dovolj imam čakanja. Ela, lahko greva peš domov k tebi?" Ela je privolila. Tedaj je mimo prišel Kris in ju vprašal: "Lahko gresta z mano. Mama me pride vsak dan iskat z avtom ko gre domov od službe." Spogledali sta se. Ela je zamomljala "Ehm…j-ja, s-eveda, ja…" Bili sta doma pri Eli. Ravnokar sta pojedli. Ela je pisala v svoj dnevnik s tresočima rokama:

Wolf girl's diary:
16.2. ponedeljek
Aaaaaaaaaaaaaaaaa…!!!
Ne morem verjet!
Prvič v življenju mi je nekdo všeč!
Začelo se je na prvi šolski dan v 7. razredu, vse je bilo isto kot vsa druga leta. Učiteljica je vstopila v razred nas utišala:
"Mir!!! Danes boste spoznali novega sošolca! Naj stopi pred tablo in se predstavi!"
Gledala sem Krisa (tako mu je ime) kako je stopil pred tablo in se predstavil:
"Ime mi je Kris, pišem se Medved. Igram nogomet. Imam tudi brata Jona, 5 let mlajši od mene."
Na koncu ure me je ustavil. Zatopila sem se v pogovor. Vmes me je vprašal za telefonsko št.!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
OMG!! Dala sem mu jo in on meni!
Ker se je avtobusu nekaj zgodilo, naju je Krisova mama skupaj S KRISOM peljala k meni domov.
OMG!KOMI ČAKAM JUTRO!!!!!!!!!!!!!

Tako je Tianina mama prišla iskat Tiano. Ela je ostala doma, sedela je na kavču, globoko zatopljena v misli. Vstala je. "Mama, grem v gozd na opazovalnico…" mama ji reče "Prav, če pa misliš ostati tam dlje, nesi s sabo sendvič. Pa tudi na telefon ne pozabi!" Ela si je napravila sendvič. Telefon pa je ostal v šolski torbi. Ela je bila že pri opazovalnici. Povzpela se je po lestvi. Ves čas je mislila na Krisa. Počasi je grizljala sendvič. Ni ji teknilo. Zavzdihnila je (Tista brez skrbi. Poskrbela bom, da se ji ne bodo Eli razpočila pljuča XD). Tedaj je zaslišala šum! Zdrznila se je. Obrnila se je in pogledala okoli sebe. Nič. "Čudno…" Ela si s tem ni belila glave kar naprej se ji je po glavi skakal Kris. Samo Kris. Povsod Kris. Nikjer ni kotička v Elini glavi, kjer ne bi bil Kris. Pomislila je "Mogoče ni v redu, če mislim samo na Krisa. Hmmmmmmm…" Tedaj se ji je v glavo končno izmuznil volk!!! Spomnila se je šuma! Lahko je bil tisti volk. Odprla je vrata jih za sabo zaprla, odšla k oknu in gledala. Od tam, kjer se je zaslišal šum, je videla nekaj belega. Začudeno je gledala v belo reč. Premikala se je. "Ni mogoče, da je volk! Volkovi ne hodijo blizu človeka, če vejo, kje je. Volkovi dobro slišijo in vidijo! Zagotovo me je volk videl! Kaj je vendar lahko! Vse živali si ne bi upale blizu…" Tedaj se je bela reč bolj pokazala! Imela je rep in glavo! "Hmmmmmmm…" Nato se je žival pokazala!!! Bil je volk! Bel volk z rumenimi očmi! "Morda je volkulja, ampak kaj za vraga pa počne! že zdavnaj bi mogla steči proč!" Volkulja (bila je volkulja) je gledala naravnost v Elo! Elo je bilo sedaj prvič strah volka. Okamenela je. Hitro je segla v žep po telefon, a ga je pozabila doma. "O ne! Razmišljala je, kaj sedaj. Tedaj se je volkulja nečesa ustrašila in stekla proč. Ela si je oddahnila, a česa se je volkulja ustrašila? Ela se je previdno spustila. Tedaj je čez grm skočil volk, ki ga je videla z opazovalnice s tatom. V trenutku je stal pred njo. Ela je želela zbežati, a si ni upala, kajti vedela je, da volkovi tečejo hitreje kot ljudje. Nima smisla. Volk jo je nekaj časa gledal. Počasi se ji je približal, jo povohal naredil krog okoli nje. Ela je imela potno čelo. Počasi se je pomikala nazaj k lestvi. Volk ni zgledal, da jo bo napadel, čisto nasprotno, mahal je z repom in videti je bil vesel. "Jojmene…" Ela se je opogumila, stopila bliže in ga počohala pod vratom. Volk se je stiskal k njej. Ela se je usedla na vlažno travo, volk pa se je zleknil. Nekaj časa ga je čohala. Počutila se je nekaj pomembnega. Volkovom se ljudje redko prikupijo. Volk je vstal in se postavil pred njo. Bil je tako gromozanski, da bi ga lahko zajahala, pa tudi grozno močan je bil videti. Ela je vstala, se usedla na njegov hrbet, se ga oprijela okoli vratu. Volk je tako hitro zdirjal, da je Eli postalo slabo. Vse je tako letelo mimo, da je mislila da vozi formulo 1. A, ne, ne. Formule so hitrejše. A vseeno je volk bil zelo hiter. Začela sta se vzpenjati na hrib. Pot ni bila gladka. Na hrbtu je Eli bilo že tako slabo, da si je mislila, da bo bruhala kar po poti. Volk se je ustavil pred izvirom. Ela je zlezla dol. Pil je. Sklonila se je tudi ona nekaj vode spravila nase. Še vedno se ji je vrtelo. Ko se je zbrala, se je spomnila na mamo in tatu. Temnilo se je! Ela se je ustrašila. Gotovo jo bodo iskali. Volk se je napil in odšel naprej, Ela pa za njim. Kmalu sta prispela pred jamo, nekaj vode se je vanjo zlivalo. Volk je vstopil. Ela je nekaj časa premlevala in ni želela vstopiti. Na koncu se je le opogumila. Ko je stopila noter, se je nekakšna svetloba iz špranje razlivala po celi jami! "Uau! Neverjetno… prekrasno, čudovito!" Volk je stal pred njo; malo naprej je stal trop volkov, skupaj z belo volkuljo. Volkovi so se pogovarjali. Tedaj je eden od njih zarenčal. Volk, ki je spremljal Elo, je pa zalajal nazaj ostro in odločno. Eli ni bil všeč pogovor. Ni kazalo, da se bo dobro končal. A na koncu so volkovi privolili in jo sprejeli. Povsod se je odbijala prelepa svetloba. Jama je bila njihova votlina, kjer so živeli. A Elo je nekaj motilo, povsod je smrdelo po krvi in surovem mesu. A kmalu se je na vonj privadila. Usedla se je na skalo. Zraven nje je skoraj brez šuma in glasu tekel izvir. Volkovi so imeli zelo dober dom. Kar v votlini so imeli vodo, da so žejni in utrujeni pili kar tam in takoj po tem se zleknili. Tudi mesa jim gotovo ni manjkalo, v kotu je bilo polno razjedenih kosti. A kot na srečo ni bil viden, zato Elo ni nič motilo. Zraven nje se je usedla volkulja. Bila je zelo lepa. Ela jo je čohala. Zunaj je bilo že temačno. Ela se je prestrašila, stopila je ven, tam pa jo je čakal volk, da ga zajaha takoj je bila pri cesti. Tam se je od volka poslovila in stekla domov. Doma niso še skrbeli. Niti besedice ni povedala, kaj se ji je zgodilo. Sedaj ji po glavi ni več skakal Kris, sedaj se po njeni glavi sprehajajo volkovi iz tropa, med njimi tudi volkulja in tisti volk. Ulegla se je in zaspala.


Končno je tu nov del. Kaj pravite? Jp exstra je dolg. Način pisanja sem tudi spremnila. Lajkajte čevam je ušeč, se naročite name če želite biti obveščei o prihodnjih delih in napišite v komentarje kako se vam je zdelo in kaj se naj bi potem zgodilo!
Tu so še linki:
Volkulja- https://www.pinterest.com/pin/12525705203258125/
Volčji trop- https://www.pinterest.com/pin/699887598323660275/
Volčji brlog- https://www.pinterest.com/pin/721701909022714587/
Izvir- https://www.pinterest.com/pin/122934264817548540/

Lp
Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye: (_WolfQueen_):wolf::peace::peace::peace::peace::peace::peace: