Oj!
Rada imam dež. Pa vi? :cloud_rain: Lepo te pomiri.
Danes sem se lotila pisanja naslednjega dela moje druge zgodbe. V slovenščini Sveta skrivnosti. Uf, kar bruhalo je iz mene zato je ta del malo daljši. Potrudila se bom, da bom pisala daljše. So vam všeč daljši?
Upam, da vam bo všeč!
Rada vas imam, JustLilly
***
"Primi jo. Ja, tako," je govorila ženska.
"Evo ga," sem zaslišala fanta.
Kljub temu, da sem na vso moč brcala, sem bila še zmeraj tesno zagozdena v njenem prijemu. Potem pa me je končno spustila.
"Uf! Rešena sem," sem pomislila.
"Ne nisi," mi je odgovoril fant.
Prestrašeno sem zajela sapo.
"Na glas si rekla," se me je usmilil.
"A," sem izdihnila in naslednji trenutek ugotovila, da sem v avtu, in da se hitro premikamo.
"Kam gremo? Kdo ste?" sem začela kričati.
"Mirno!" sem zaslišala žensko in njen glas je bil osoren in poln jezen.
"Ne bom mirna!" sem zakričala.
"Primi jo," je ženska ukazala bog ve komu.
Začutila sem močne roke, ki so mi v usta zatlačile krpo in sem jo nekako spravila iz ust (še sama ne vem kako), kako some še posebej močno prijele.
"Mhmhhmmmmm," sem začela opletati z glavo.
"Umiri se," sem zaslišala glas zraven svojega ušesa.
"Hmu," sem se upirala.
V naslednjem trenutku pa sem že spala.
"Poglej, poglej. Naša princeska se je zbudila," je bilo naslednje kar sem spet zaslišala.
"Pustite me," sem jezno rekla in v naslednjem trenutku ugotovila, da sem presenetljivo svobodna.
Počasi sem vstala in se razgledala. Bila sem v malo večji sobi kot je kabina razkošnega stranišča. V sobi je bila postelja brez jogija, pokrita samo z odejo. V kotu je bil umivalnik. V sobi je gorela majhna svetilka in to je bilo vse.
"Kje sem?" sem vprašala.
Čutila sem, kako se mi po drobovju širi strah.
"Poglej na desno," sem zaslišala.
Pogledala sem in ugotovila, da je za steklom debelim 5 centimetrov (na prvi pogled) stala ženska iz avta in govorila v mikrofon. Bila je mlada! In lepa. Njen glas pa je bil leden.
"Hej," mi je pomahala. Čudno!
"H-hej," sem presenečeno zajecljala.
"Sedi," mi je z roko pokazala proti postelji.
Uf! Kako je bila trda.
"Torej, kako si?" me je vprašala vsa prijazna.
"Ne bom povedala," sem jezikavo odvrnila, a že v naslednjem trenutku sem ji povedala vse.
"Kako to naredite?" sem prestrašeno pogledala.
"Ne veš?" zvenela je presenečeno.
"NE!" sem ogorčeno zakričala.
"Dobro," je rekla in se zasmejala.
V naslednjem trenutku sem bila polita z ledeno mrzlo vodo. Tako mrzla je bila, da me je tako zelo stresla, da mi je sapo vzelo. Prav stresla me je.
"Aaa…" sem zakričala.
"Kje je tvoja mama?"
"N-n-e v-vem," sem šklepetala z zobmi.
"A res?" je vprašala.
"Ne. Rekla je samo, da jo je neka skrivnost dušila," sem povedala proti svoji volji.
"Ah, Rose," je izdihnila ženska.
"Kaj? Jo poznate?" sem si opomogla.
"Seveda! Kdo pa ne pozna slavne vampirke Rose? Jaz sem Ava," se je smejala in se mi čisto nepričakovano predstavila.
"Kaj je?"
"Vampirka! Pa ne reči, da ne veš," mi je požugala.
***
Po lastni izbiri. Lahko klikneš za lažjo predstavo ni pa ti treba!
Ava: https://www.pinterest.com/pin/370139663117820634/
Rose: https://www.pinterest.com/pin/200691727134988705/