Jezno sem jo premeril. V meni je zavrela jeza, ki je nisem bil vajen. Samo omenila je Alino in najraje bi jo zadavil.
“Alino sem dobesedno zvlekel sem,” sem jezno revsnil vanjo. Bilo je res, saj na začetku se je upirala.
“Mislim, da je ni bilo potrebno ravno vleči za seboj,” je besno odvrnila. “Saj je komaj čakala, da ji nameniš nekaj pozornosti glede na to, da si brezčutno prekinil z menoj in hladnokrvno odšel na dopust. In to z njo!”
“Ni hotela z menoj,” sem ji pojasnil. “Sicer pa ti nisem dolžen pojasnil. Alina je z mano. Konec. Ne boš me prepričala v nasprotno.” Nikki me je osuplo premerila, saj očitno ni pričakovala takšnega odgovora.
“Ampak ... Bila sva skupaj,” je nekoliko obupano rekla. Videl sem bolečino v njenih očeh. Ni mi bilo več mar.
“Bila sva,” sem poudaril, “dokler nisi poskusila zadaviti Alino na tisti zabavi. Mar misliš, da sem pozabil? Prekinil sem s teboj, se odpravil k njej in ji dal vedeti, da ima mesec časa, da mi dokaže kaj čuti do mene. Dokazala mi je slednje danes zjutraj. Alina je edina, ki bi naredila vse, da bi mi ugodila. Resnično ji nekaj pomenim in ni ji pomembna moja slava ali pa denar. Mislim, da je edina ženska, ki me ljubi ne glede na vse!”
“O bog. Popolnoma obsedla te je. Prekleto, to morava nemudoma urediti,” je zastokala. “Spakiraj in greva, dokler ...”
“Nikamor ne grem,” sem jo grobo prekinil. “In če bo katera šla z menoj, je to Alina. Ne bom se vrnil k tebi, Nikki. Dovolj sem te imel zadnjih nekaj mesecev. Med nama je konec in ne boš me prepričala v nasprotno. Odločil sem se tistega dne, ko sem te prišel pogledati na policijsko postajo. Ne bom spremenil svoje odločitve.”
Obupano me je pogledala. V njenih očeh so se nabirale solze. Vedel sem, da bo histerično začela jokati in si puliti lase, kot je to zmeraj počela. Vedno sem jo skušal potolažiti, tokrat pa ... Najraje bi ji natiral sol na rane.
“Ta ženska te je zasledovala. Vsepovsod!” je vzkliknila. “In sedaj je očitno, da se te je polastila, Ian!”
“Ja, seveda se me je polastila, če pa sem dobil do sedaj vse, kar sem si želel,” sem s sarkazmom v glasu rekel. “Nikki, že od Barcelone mislim nanjo. Vrnil sem se k tebi, ker si nisem hotel priznati, da nekaj čutim do nje. Sedaj, ko sem večinoma v njeni družbi, sem ugotovil, da je prečudovita oseba in za nič na svetu je ne bom razočaral. Žal mi je, da se med nama ni obneslo, vendar me dušiš s svojo posesivnostjo.”
“Ampak ... Ampak ...” je pričela stokati.
“Ne, ne trudi se,” sem jo prekinil. “Izbral sem Alino. Mislim, da sva si povedala popolnoma vse, Nikki.
Slišal sem njeno obupano vreščanje. Bilo mi je vseeno. Končal sem pogovor z njo. Pobral sem svoja oblačila, ki sem jih pustil na ležalniku, ki je bil postavljen na zgornji plaži in se oblekel. Nato sem odšel proti hotelu, saj sem hotel videti, kako je z Alino. Domneval sem, da jo je prisotnost moje bivše prizadela.

ALINA


Mislila sem, da sem porabila najmanj en paket robčkov, ko sem ugotovila, da mi jih je zmanjkalo. Zaklela sem in si obrisala solze, ki so mi drle iz oči. Bala sem se, da se bo Ian odmaknil od mene in vrnil k njej, čeprav sem upala, da se slednje ne bo zgodilo. Občutek, da je nekaj narobe, me je razžiral. Nisem ga želela izgubiti ravno sedaj, ko je bil moj. Ne. Če bi ga izgubila, bi umrla od bolečine, ki bi me uničila.
Nenadoma so se odprla vrata in vstopil je v apartma. Hitro sem si obrisala solze, da ne bi jih videl, vendar sem bila prepozna, saj je presenečeno obstal, ko me je zagledal na kavču, kjer sem sedela kot kup nesreče.
“O bog, Alina,” je dejal in hitro stopil k meni. Potegnil me je v svoj objem. Ovila sem roke okoli njegovega vratu in čutila slane solze, ki so se spolzele preko mojih lic. Bil je tukaj. Prišel je nazaj k meni. Vsaj upala sem, da je ...