Hejla!

Ker imam zdaj veliko časa je tukaj že novi del zgodbice.
Upam da boste uživali!

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

In tako sva šla, jaz in Tomaž z roko v roki.
Ko sva se sprehodila mimo stadiona se je Tomaž opogumil in še enkrat vprašal "Kam se ti tako mudi sonček moj?"
Uh ja no, saj sem vedela,da mu bom morala enkrat to povedat ampak nisem si mislila da bo to tako težko.
Zajamem sapo, da mu bom povedala pa samo trmasto rečem "Pač domov moram, no!"
"Ja ampak zakaj že tako zgodaj? Je doma kaj narobe?" mi kar na pusti dihati Tomaž.
Pogleda me naravnost v oči, in jaz se v njegovih ledeno modrih izgubim. Zdaj že vem da se odgovoru ne morem izmuzniti. Nikoli mu nisem nič prikrivala in zdaj mi je tako težko.
Oči trmasto uprem v svoje čevlje in začnem govoriti "Veš..." Preden pridem do konca me prehiti "Čakaj naj ugibam! Zaljubljena si v drugega!" To reče z rahlo posmehljivim glasom zato ne vem kaj točno naj bi to pomenilo. Sramežljivo stresem z glavo pri tem pa mi pramen las pade čez oči. Tomaž mi ga popravi za uho in mi pritisne poljubček na nos. Potem pa še doda "Če mi ne želiš povedat ni problema ampak vedi, da me vseeno skrbi zate sonček moj."
Vseeno še enkrat začnem na začetku "Torej k kardiologu moram. Zdravnica pravi da z mojim srcem verjetno ni vse v redu."
Tomaž me pogled z zaskrbljenim pogledom in reče "Joj to bi mi pa res lahko brez problema povedala."
"Saj sem ti hotela ampak beseda kar ni hotela z jezika. In nisem te hotela obremenjevati." rečem.
"V redu je. Ne skrbi." ko to reče me močno stisne k sebi in še doda. "Če se naslednjič še zgodi kaj takega mi brez težav lahko poveš. Vedno bom tu zate. Boš?"
"Bom" odvrnem.

Ker sva že blizu moje hiše se posloviva. Tomaž pa še reče "Ko boš izvedela kaj je s teboj mi prosim sporoči rezultate."


V ordinaciji stojim na vagi zgoraj čisto slečena, zdravnica pa me ta čas sprašujem stvari kot na primer "Kadiš?", "Imaš težave z menstruacijo?" vsa vprašanja me zelo presenetijo saj so zelo direktna. Po tem me zdravnica priklopi na napravo, ki ima kot nekakšne priseske in mi jih razporedi po celem telesu. Pregled mine hitreje kot sem si mislila, da bo.

Ko stopim iz ordinacije mi srce še vedno močno razbija. Vseeno Tomažu napišem sporočilo.


------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------



Do naslednjič,
Marc Marqez fan