okej, guys odločla sem se objavit še eno zgodbo, upam da vam bo všeč<33

Bilo je navadno poletno jutro. No, ko bi vsaj bilo navadno. Mislila sem, da je navadno. Zjutraj sem se zbudila in si mislila kako lep dan je danes. Šla sem iz svoje sobe in šla v kuhinjo na zajtrk. Mama, oče in
moj mlajši brat so bili nekam žalostni.
Mama je rekla:
"Lily... nekaj ti moram povedati."
"Mami, kaj je," prestrašeno vprašam.
"Laura je umrla."
V meni se prebudi občutek velike žalosti. Laura, moja zlata najboljša prijateljica, moj največji sonček v življenju, moja spodbuda ob mojih najslabših dnevih. Ne odgovorim mami, tečem v mojo sobo, se vsedem na posteljo in se jočem. Pogledam zapestnico bff, ki mi jo je podarila pri mojih 9. letih, a takrat nisva vedeli, da nama bo ostalo samo še 5 let. Ona je bila najboljši človek v mojem življenju. Res sem jo imela rada. Nisem več vedela ali ima življenje sploh smisel brez moje Laure. Poleg Laure nikoli nisem imela nobenega pravega prijatelja, zato bo zdaj moje življenje resnično brez smisla. Spominjala sem se dogodkov, ki so se nama skupaj zgodili, ko sva šle skupaj v kino in sva se cel film tako smejale, da se je vsem zdelo čudno, kako sma skupaj šle v lunapark in kričali na vlaku smrti..., preveč lepih spominov je bilo.