Hej Metuljčki!
Hvala vsem, ki mojo zgodbo vztrajno všečkate, komentirate in spremljate.
Ta del posvečam:
*roza*#happygirl:*roza* Res si super PILovka, ki me vedno znova spravlja v dobro voljo. Brez tebe bi bil PIL mnogo manj vesel.
*roza*#balerina1651:*roza* Res si super PILovka in zagotovo občuduješ balet. Če bi bilo na PILu možno izbrati ozadje baletno, bi ga uporabljala, le zate.

















9. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
danes je bil zelo ne najdem pridevnika. Aha zanimiv dan. Zjutraj sem se normalno zbudila. Ko sem se uredila sem šla dol v kuhinjo po hrano. Na mizi sem zagledala listek. Na njem je pisalo: *b*Lari jaz ne zmorem. Starša se samo kregata. Koliko časa se to dogaja? Včeraj, ko sem pakirala še zadnje stvari sta se mama in oče kregala. Mama je šla v nočno, očeta je pa infarkt. Pravi čas sem ga začela oživljati in poklicala rešilce. Mama bo danes prejokala, Lea ima spiralno mišično atrofijo, ... Skaratka vse gre narobe. Pripravila sem ti zajtrk. Z ljubeznijo, Lucija.*b*
Počepnila sem. Nikoli si nisem mislila, da bom žalostna, če se bo očetu kaj zgodilo. Res je že dalj časa ima težave s srcem vendar si nisem mislila, da bo tako hudo. Šla sem naprej po hodniku, do mamine in očetove spalnice. Ko sem vstopila sem videla zagrnjene rolete in sobo je napolnil mrak. Tudi vzdušje je bilo mračno. Verjetno je skupaj s sabo vzel tudi vse življenje iz te sobe. Zagledala sem se v mamo pred seboj, ki je nemirno spala. Stopila sem do nje.
“Mami,” sem ji nežno dejala in jo stresla. Zaspano me je pogledala.
“Ja?” je zazehala.
“Jaz grem v šolo!”
“Prav.” prevalila se je na drugo stran postelje. Nezemeljsko je zakričala. “Kje je tvoj oče?”
“Ne vem,” sem se ji zlahka zlagala. To sem počela celo življenje in v tem sem bila že pravi mojster. Mami je skočila iz postelje v trenutku budna in odroletala. Zaslepila jo je sončna svetloba, jaz a sem izrabila trenutek in stekla ven iz hiše. Med potjo sem videla Saro.
“Kako si?” sem jo vprašala. Imela je vse zabuhle oči. Naredila sem nasmešek, čeprav je moj celoten organizem jokal.
“Bo. Ti?”
“Moja prijateljica si, do tebe moram biti iskrena.”
“Kaj se je zgodilo?”
“Očeta je ponoči infarkt!” sem izdavila in bruhnila v jok.
“Mislila sem, da očeta ne maraš.”
“Saj ga ne. Skrbi me za mamo. Ne vem kaj se bo zgodilo s kliniko, družino, hišo. In kljub temu, kar mi je naredil je vseeno moj oče.”
“Dober govor,” je rekla in me objela.
“Hvala,” sem rekla in ji vrnila objem. Ugotovila sem, da sva pred šolo in da je pred nama Erazem.
“Hej,” je rekel in se nasmehnil.
“Hej Erazem kaj bi rad?? Saro si ubil kot gad! Ti si kača zlobna, tako da veš! S tabo bi naredila ...” sem rekla in se obrnila k Sari. “S čim se rima veš?” Skomignila je.
“Slabšega navijanja še nisem slišala,” je rekla in se nasmehnila.
“Si ti res tako glup, ali se le delaš glupega?” sem ga vprašala.
“Sara, še vedno te ljubim ...” je začel.
“No tega včeraj nisi dokazal,” ga je prekinila Sara.
“Ja, ti kreten blesav. Ne znaš javno izpovedovati čustev!” sem mu rekla.
“No bom pa dokazal!” je vzkliknil. “Poslušajte! Sara Ribič je še vedno glavna navijačica mojega srca! Sara ...” vendar naju ni bilo več tam. Stekli sva v šolo in v učilnico. Tam je že sedel Nik.
“Nik, kar sem naredila je bilo za prijateljico,” sem hitro rekla.
“Kaj si pa naredila?” me je vprašal in me pogledal.
“Am ... Nekako sem se skregala z Erazmom.” Zavil je z očmi.
“Zakaj se tako hitro skregaš s komerkoli?” Takrat nisem zmogla več.
“Ker je očeta infarkt!” sem vzkliknila in se sesedla na stol.
“Poglej razumem, da si vznemirjena, vendar ne bi smela tako odreagirati,” je vzkliknil jezen.
“Ne ti poglej! Moja starša me ne razumeta in ne marata vendar sta me ravno zaradi tega nekaj naučila. Govorila sta mi o dolžnostih in vseh teh rečeh. In veš jaz ne maram biti odvisna. Vendar sem. Odvisna sem od prijateljev in tebe. Vendar so tudi ti odvisni od mene. Če sem jaz odvisna od nekoga, hočem da je tudi on odvisen od mene. Tudi moja dolžnost je, da varujem prijateljico in to sem storila,” sem mu odvrnila. Cel razred je strmel vame. Tudi učiteljica.
“Dober govor! Vendar to povej učitelju za slovenščino, ne pa učiteljici za kemijo!” je rekla in se posvetila kemiji. Po koncu ure sva s Saro zanalašč zaostajali pri pospravljanju, vendar sta ta dva vedno tam, kjer ne bi bilo treba. No Erazem je, Nik je lahko tu. Erazem je stisnil Saro v kot.
“Daj no, prosim te Erazem pusti jo!” sem rekla Erazmu. Obrnil se je k njemu. Ustnice so se mu izoblikovale v črko `a´ vendar ni izustil ničesar. “Ti moram povedati v abhaščini?” Umaknil se je in s Saro sva odvihrali v naslednjo učilnico.
“Poglej imava veliko prijateljev iz treningov, vendar potrebujeva koga, ki se ukvarja s čim drugim,” se je sklonila k meni Sara med še eno dolgočasno uro zgodovine.
“Zakaj?” sem jo vprašala ozirajoče se po razredu.
“Ker to potrebujem. Vsaj zdaj. Vse imamo enake hobije, tudi z Erazmom,” je zašepetala.
“Vem kaj hočeš povedati,” sem ji rekla. “Zvečer ob plaži pri pekarni tvoje mame?” Pokimala je. Nasmehnila sem se ji in poslušala Lorda Dolgčasa.

Ko se je neskončna uro zgodovine končno končala in je bilo tudi pouka naposled konec nisva zavili v jedilnico, vendar na igrišče.
“Kaj greš loviti novega fanta? Vsi vedo, da so na igrišču najlepši,” sem ji rekla v šali vendar je prikimala.
“Naučila se bom novih stvari,” je dejala, vendar sem vedela, da to ni vse.
“Poglej vem za kaj gre,” sem ji dejala in gledala na okoli.
“Res?” je rekla in dvignila desno obrv. To je njen zaščitni znak.
“Res. Hočeš novega fanta. Čeprav v kavarni v sosednji ulici dela eden luškan tip. Pa še kakšno leto je starejši od tebe,” nemenila mi je njen značilni pogled s povzdignjeno desno obrvjo.
“Jaz nisem ti. Ti se hitro odpreš vsakomur in ...”
“Na tem mestu te bom prekinila. Ne zaupam vsakomur. In tudi odprem se mu ne.”
“Kar rečeš.” Nemo sva nadaljevali pot.
“Jaz sem lačna, ne bi šli jesti?” sem jo vprašala takoj, ko sva prispeli na igrišče.
“Čakaj. Nika!” pomahala je navijačici. Nika je pritekla k Sari in ji skočila v objem. Skoraj jo je podrla na tla.
“Izgledata kot sestri,” sem rekla smeje. K nam je počasi prišla še Tina z neko prijateljico za sabo.
“Nika! NIKA! Ne obnašaj se kot pes!” je rekla in vlekla sestro stran.
“Agh, vedno uničiš vso zabavo, T!” je rekla in se narejeno namrščila. Tina se ni zmenila za sestrino zbadljivko in se je obrnila k meni.
“Tisti met včeraj ... bil je špica! Vsi govorijo o tvojem metu v zadnji sekundi!” je rekla in me objela.
“Ti si dala odlično podajo,” sem ji rekla in ji vrnila objem.
“Tvoj met je bil legendaren! Ne bom se čudila, če boš kdaj na rdeči preprogi, medtem ko te bo Maja fotografirala za New York Times!”
“Katera Maja?”
“Maja Remic, moja sestrična!”
“Ni šans Maja Remic, urednica šolskega časopisa Maja Remic!”
“Jap in stoji zraven tebe!” Obrnila sem se k njej.
“Si to ti?” sem jo vprašala.
“Jap,” podala mi je roko. “Nikoli si nisem mislila, da se bom rokovala z najboljšo košarkarico, kar jih je piranska gimnazija kdaj imela!” Zardela sem. Takrat se je prikazala Nika.
“Vidim, da sta spoznali mojo sestrično. Sta kaj lačni? Jaz sem strahotno lačna! In ...”
“Oh za vraga Nika! Bodi tiho!" je vzkliknila Tina in pogledala sestrico.
“Včeraj smo šli na kombajn ...” je začela Nika in s tem živcirala sestro. Temu prizoru sem se morala nasmejati. Nika je govorila celo pot do jedilnice. Tudi v vrsti je nenehno govorila. Ko smo končno sedele za mizo - jaz nasproti Sare in zraven Tine, Tina nasproti Nike, ki je sedela zraven Maje. Naposled je Tina Niki porinila žlico s cvetačo v usta, da je končno utihnila. Nika se je skremžila in temu smo se vse nasmejale.
“Nekaj miru imamo,” je zadovoljna rekla Tina.
“Pomisli še enkrat,” je rekla Nika in se zasmejala. Tina je zavila z očmi. Vse smo se nasmejale.
“Pridi Lara, sedaj imamo trening,” je rekla Tina in pomignila na uro. Vstale smo.
“Grem lahko z Vami?” je vprašala Maja.
“Seveda! V kateri letnik pa hodiš?” sem ji odvrnila.
“V tretji!”
“Res? V katerem oddelku pa si?” jo je vprašala Sara.
“V b-ju. Z tistim trapastim Nejcem,” je zavzdihnila in se zazrla v Niko, ki je žonglirala z jabolki.
“Si lahko vsaj malo resna?” je vprašala Tina Niko.
“A nisem?” je vprašala in pustila, da so jabolka padla na Tino. Tina je zavila z očmi in pospravila jabolka. Šle smo na igrišče, kjer smo imele trening.

Preden sem šla spat, sem pogledala na telefon, kjer sta me čakali dve neprebrani sporočili. Najprej sem odprla Erazmovo sporočilo.
*b*Erazem: Mi pomagaš pri tem, da sva s Saro spet skupaj?*b*
Odgovorila mu bom jutri, sem pomislila. Odprla sem Nikovo sporočilo.
*b*Nik: Torej jaz te še vedno ljubim, ne glede na to, kar si naredila mojemu frendu. Čisto te razumem. :blush: *b*
Takoj sem mu odpisala.
*b*Jaz: Jaz tudi tebe. :wink: *b*
Zdaj pa moram iti,
Lara

















Hvala vsem, ki spremljate mojo zgodbo. Če kdo želi, da ga obveščam, naj pove. Zaenkrat obveščam:










-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#Free Girl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
Lysm
Heart