Oj, dnevnik!
Super sem. Razen Aleksa je vse super.
V šoli sicer še zmeraj nisem popularna, ampak tako pač je. Maši sem pisala, češ kaj se dogaja, pa mi ni odpisala. Malo čudno, a ne? Zraven tega sem zelo vesela, ker sem končno dobila prijateljico. No, vesela najbrž ni izraz. Mogoče olajšana. Naj ti povem? No, prav.
**
"Dobro jutro," je kot vedno pozdravljal Aleks, ko sva se napotila po hodniku.
Če sem iskrena ne vem, zakaj še hodiva v šolo skupaj. Jaz sem se že zdavnaj popolnoma sama znašla na šoli, ampak nekako nama je prišlo v navado, da se v šolo odpraviva skupaj. Mama bi olajšano izdihnila: "Vsaj to."
Mene ni nihče pozdravil. Včasih je kakšen fant vrgel oko name, ampak glede na to, kako grdo sem pogledala nazaj, so se vsi odvadili.
"Hej," sem presenečeno zaslišala glas.
Pred mano je stala punca srednje velikosti in se mi poševno nasmihala.
"Ja?" sem vprašala. Roko na srce - tisto jutro sem bila zelo slabe volje, ker je Aleks pojedel moje palačinke.
"Ja," se je še kar nasmihala.
"Ne bom dovolila, da si prepišeš mojo nalogo," sem še rekla in se potopila v branje.
"Knjiga je bedna. Ljubezen ni tako lepa, kot jo opisuje pisateljica. Je en velik kup gnoja, ampak zaljubljenci imajo takšna očala, da ne vidijo. Ljubezen je prevarantka," je povsem nepričakovano rekla.
"Prosim?" sem dvignila pogled.
"Nehaj buljiti. Prav dobro sem videla, da si vse slišala," mi je zabrusila in začela brati svojo knjigo.
"Kaj bereš?" sem še sama sebe presenetila.
"Puščavskega jezdeca," je šepnila in mi pokazala kazalec kot 'bodi tiho'.
"Kako ti je ime?" sem vprašala.
"P-i-a," je dvignila pogled in me jezno pogledala.
"Sorry," sem skomignila in se obrnila stran.
"Nova sem," je še povedala in že sva brali.
Cel pouk sva bili tiho in sva pridno sledili. Učiteljica zgodovine je bila naravnost navdušena nad najinim spisom, ki sva ga napisali. Delali sva v paru tako kot vsi ostali.
"Greš z mano domov?" me je vprašala po pouku, in ker živi blizu moje oz. Tadejeve hiše, sva šli skupaj.
Iskreno rečeno nisem pričakovala, da se nama bo Aleks pridružil, vendar se nama je. Ni govoril, ko pa je nekaj pripomnil, ga je Pia pošteno zabila dol. Začela sem sumiti, da je nekaj narobe, ampak sem ostala tiho in se raje pogovarjala s Pio. Opravljali sva starše in sošolce ter brate.
"Adijo," je rekel Aleks in naju pustil zadaj.
"Bye," mu je sarkastično pomahala Pia in se obrnila k meni.
"Od kod se poznata?" me je vprašala.
"Najina starša sta se poročila," sem zavila z očmi.
"Smola," me je popolnoma razumela.
"Ja, zakaj sprašuješ?"
"Prijatelj mojega brata je."
"O, kako lepo. Kako mu je ime? Bratu, mislim. "
"Dvojčka sva. Pa Miha mu je ime," je skomignila in zavila z očmi.
**
Pia: https://www.pinterest.com/pin/609885974530067780/
*******************************************
"Kako mu je ime?" sem vprašala.
"Miha," je ponovila in dvignila obrvi.
"Imaš sestro?"
"Mhm, Julijo," je izdihnila, vendar sem videla, da jo je imela rada.
"Kje si bila prejšnji teden?"
"Ah, s teto sva odšli na Havaje," je veselo povedala.
"Ne bi morala biti na poroki?" sem vprašala.
"Mhm," se je nasmehnila.
"Kaj????"
"Glej. Z Aleksom sva bila nekaj časa par. Poznava se. Prej sem hodila na javno šolo, ampak so me starši prepisali na zasebno," je pojasnila.
"Hodila si z njim?" sem ogorčeno vprašala.
"Jup. Jaz sem pustila njega," je ponosna povedala in tako je bil pogovor končan.
**
Dragi dnevnik! Sem najboljša prijateljica od Pie, ampak ona ima dvojčka. MIHCA! Omg! Kako bom šla sploh kdaj k njej domov? Ne želim ga videti. Vse, kar sem vedela, se je zmotalo in nisem vedela, kako naj to stvar odmotam.
"MAMI!" sem zakričala, ko sem odprla vrata.
"Ja?" sem zaslišala iz Filipove sobe.
"Kdaj bo kosilo?" sem vprašala, vendar nisem čakala na odgovor, vendar sem stekla v Aleksovo sobo in ga popolnoma presenetila.
"Pia?" sem vprašala.
"Pusti me," je rekel in me porinil ven.
**
Uf! Ne vem več, dnevnik. Ne vem več.
Zdaj pišem vate in ugotavljam, da imam samo še nekaj strani. Tanek si in jaz sem veliko slik prilepila vate, veš? Kmalu bo konec najinega prijateljstva.
Ajde!
Zala, ki ni zala
*******************************************
Oj, dnevik!
Starša sta na medenem potovanju. Jaz sem sama doma z Aleksom…
**
"I just hit a lick with the box
Had to put the stick in the box, mmh
Pour up the whole damn seal, I'ma get lazy," je donelo po celi hiši.
"IZKLOPI TO GLASBO," kričim, a me ne sliši.
Grem stavit, da ne poznate te pesmi. Saj je ok, ampak, ko jo nabija že ves dan postane malo … nadležna. Če ne veš: njen naslov je The Box!
"NE BOM!" zakriči nazaj in mi da vedeti, da me je slišal. Da me je slišal, ko sem se mu drla celo jutro.
"JA PA BOŠ!" kričim nazaj, in ker še zmeraj ne ugasne, naredim nekaj posebnega.
Vržem elektriko ven. Ni preprosto, ampak mi nekako uspe. V hiši zavdala tišina in to mi je všeč. Ah, pomislim. Potem pa spet…Ta bedni RAP! Kako mu je uspelo? Dragi dnevnik! V radio si je vstavil baterije. Bednik! Od jeze, ki me je prevzela, zaloputnem z vrati in zapustim hišo. Še 50 metrov poslušam RAP, potem pa končno utihne. Bilo je mišljeno, da gresta starša v ponedeljek zjutraj na letalo, vendar se je plan spremenil. Danes je sobota in starša se vrneta naslednjo nedeljo. Odšla sta v petek ponoči. Okoli polnoči. Najprej sem se zelo razburila. Ne bom z njim sama doma, sem kričala, ampak sta vztrajala. Tadej je rekel, da zmorem. OMB!
"Zala?"
Obrnem se: "Ne morem!"
"Vem!" se zasmeje Pia.
Zjutraj sem snemala, kako Aleks nabija glasbo in poslala mi je smeškota, ki bruha.
"Kaj pa ti?" jo vprašam.
"Napotila sem se k tebi, pa sem videla kako si odvihrala ven."
"Ah," se nasmehnem.
"Greva k meni?" vpraša in pomigne v smer njihove hiše.
"Hm," zamišljeno pogledam.
"Mihe ni doma. Starša sta odšla z Julijo k teti. Sami bova," se zasmeje in me pričakujoče pogleda.
"Zadnja je gnilo jajce," se zasmejem in stečem.
Dobra je! Tečeva hitro in tam sva v petih minutah.
"Vau," zazijam
"Mhm," se nasmehne.
Stojiva pred veliko belo vilo. Čudovita je. Res, veličastna.
Pia vtipka geslo in vrata se nama odprejo. Hodiva po potki do vrat.
"A," še bolj zazijam.
"No, no, no," se nasmehne Pia in me popelje v svojo božansko sobo.
"Kaj poslušaš?" vpraša in stopi do radia, ki je zelo majhen v primerjavi z dvema ogromnima zvočnikoma na straži.
"Večinoma Ariano Grande."
"Jaz pa raje Taylor Swift," pove in pokaže na njene albume.
"Nice," se nasmehnem.
V naslednjem trenutku že doni iz zvočnikov.
"Lahko daš tišje?"
"Ne," se presenečano obrne Pia in mrko pogleda brata v kopalkah.
"Resno?" se nasmehne, potem pa zagleda mene in takoj se zresni.
Dvignem obrvi.
"H-hej," zajeclja.
Obrnem se k Pii: "Ima težave?"
"Mislim da," se zasmeje Pia in pomigne Mihcu naj že gre.
"Carica," se zadere, ko Miha izgine in naslednjih nekaj ur se zabavava.
**
Dnevnik! Hvala vsem bogovom za moj ostri jezik. Rešil me je. Iskreno mi je bilo tako zelo nerodno, da sem skoraj omedlela.
Pia mi je pojasnila, da se je prej vrnil.
Ko sem prišla domov sem videla, da me je klicala Maša. Poklicala sem jo.
Maša: Hej! Kje si bila?
Jaz: Pri prijateljici.
Maša: Ah.
Jaz: Jup.
Maša: Ok. Bye.
Jaz: A-ajde.
Zelo kratko ne? Bila je užaljena.
Tako je to!
Zala, ki ni zala
*******************************************
Ojla!
Danes je za znoret v hiši. Aleks spet (!!!!) nabija glasbo in skupaj (sama) bova še pet dni. Danes je ponedeljek popoldne.
V šoli sva se s Pio zelo zabavali. Aleks me je mrko gledal. Nisem še uspela vprašati, zakaj sta se pravzaprav razšla. Vseeno mi je!
Ko sem prišla domov, sem se šla učit za angleški test, ampak to je misija Nemogoče, če tvoj 'brat' nabija glasbo. Vedela sem, dragi moj, vedela sem, da me ne bo poslušal, če ga prosim, ga naderem … Zato sem se odločila, da poprimem za taktiko drugačnega kroja.
**
"Aleks?" sem vprašala in stopila v sobo.
"Kaj bi rada?" me je vprašal. Vedel je, da, če ga kdaj ogovorim … ga rabim.
"Kaj imata s Pio?" sem vprašala nedolžno.
"Nič," je zabrusil nazaj in se še kar posvečal računalniku.
"Res?" sem vprašala.
"Mhm."
"Ne verjamem. Bom vprašala Pio," sem rekla in se obrnila na peti.
"Ne," je takoj poskočil.
"Zakaj ne?"
"Zato."
"Ne bom vprašala, če… prvič: boš ugasnil to glasbo in drugič: mi boš ti povedal, kaj se je zgodilo."
"Hm," se je delal pametnega.
"Okej," sem zapustila sobo.
"Čakaj!" se je zadrl in na obrazu se mi je razlezel zmagoslaven nasmešek.
"Ja?" sem se obrnila.
"Začela sva hoditi v šestem razredu. To je predlani. Zdaj sem osmi. Ne vem. Najina starša sta se začela družiti. Poslovne zadeve … Takrat sem bil še zmeraj malo skrušen zaradi mame. Še zdaj sem. Torej, en dan sem se z Mihcem, ki ga poznaš, igral na vrtu. Nogomet … Pia je prišla ven in rekla, da naju lahko premaga. Rekla sva, da ne more. Miha je malo dvomil. To sem videl. Ampak naju je premagala. 6 proti 3. Bila je super. Pot tistem sva se veliko družila z Mihcem in tam je bila Pia. En dan sem prišel, da bi se igrala z Mihom, pa je bila doma samo Pia. Povabila me je na vrt in tam sem jo vprašal: " A bi hodla? Midva?" In ona je rekla, da ja. In potem sva hodila. Dolgoo. Miha je bil srečen. Sicer je bil ljubosumen, ko sem včasih prišel k njej in ne k njemu, ampak se je navadil. V sedmem razredu sem med jesenskimi počitnicami šel na izlet. Ko sem prišel domov, sem šel k Mihu in Pii, da jima povem kako je bilo. Ko sem razlagal, pa me je poklicala Ana iz tabora. Šli smo taborit. Pia se je razjezila in pravila, da sem jo varal … Rekel sem, da ni res, pa mi ni verjela. Pustila me je in od tistega ima še bolj oster jezik. Tako kot ti. Ana iz tabora pa je bila zelo prijazna. Gej je, Ana! Zelo dobro sva se razumela. Težko ji je bilo. Pia mi ni verjela," je zaključil in mi z roko nakazal naj zapustim sobo.
**
Dnevnik! Vidiš, tako je to. Smola!
Ampak zdaj je tišina.
Pia kliče…
Zala, ki ni zala
*******************************************
Kapitan!
Kako gre?
Danes je prvi december. Oprosti, ker tako dolgo nisem pisala vate. Ni bilo kaj za povedati.
Z Aleksom sva sklenila kompromis glede nabijanja glasbe in drži se ga. Bolje za njega.
Pia je super kot vedno in zdaj se z Aleksom že pogovarjata.
Ne vem, kaj naj ti rečem. Vse je ok.
Aja, mami in Tadej sta super. Neprestano se smejita in vse.
Pa mogoče, tako malo za 'info' - mami je noseča. Zanosila je na medenih tednih. Joj!
Okoli junija ima rok. Vsi se zelo veselimo. No, meni to ni preveč všeč, ker potem bo Aleks postal moj polbrat. Zdaj je bil le sin maminega moža, zdaj bo pa nekaj več! Jej!
Pia pravi, da je super, če si velik in imaš potem mlajšo sestro. Upam, da bo punčka.
By the way! Začela sem hoditi na matematični krožek in zažigam! Na polno! Učitelj je rekel, da imam talent.
Tako pač je!
Bolj mi je bilo všeč, ko se mi je v življenju dogajalo več. Zdaj se malo in malce mi je dolgčas.
Grem brat…
Zala, ki ni zala
P.S. Obljubi mi, da nikoli ni boš pozabil, DA NISEM ZALA!
*******************************************
Oj!
Kako si?
Samo malo strani še imam. To me žalosti. Postal si mi dober prijatelj. Se še spominjaš, kako sem imela na začetku oster jezik? Ja, zdaj ni več tako oster, veš? Veliko se je spremenilo.
Včeraj zvečer sta starša šla na večerjo in na obisk so prišli moji in Aleksovi prijatelji. Saj veš, ne? Pia, Julija in Miha.
**
"Hello!" se je zadrla Pia, ko je vstopila v hišo.
"Baby! " sem se zadrla še sama in ji stekla naproti.
Ljudje! Stari sva trinajst! Meša se nama!!!!!!!
"Oj," je pozdravil Aleks in se umaknil na stran.
Filip se je nasmehnil in skupaj z Julijo sta stekla v njegovo sobo.
"Golobčka," se je nasmehnil Aleks in se napotil v kuhinjo.
Dvignila sem obrvi, a je Pia zmajala z glavo.
"Hej," sem zaslišala.
Obrnila sem se in mu stekla v objem.
"Oj," sem pozdravila in ga poljubila.
Mhm. Z Mihcem hodiva. Že … štiri mesece. April je.
"Kham," sem je odkašljala Pia in pomignila v smeri moje sobe.
"Aleks je v kuhinji," sem rekla in stekla za Pio.
**
Naj ti povem, da ni nič takega, da z Mihcem hodiva. Zgodilo se je na novoletni zabavi pri njih doma. Njegov oče (Igor) nas je povabil. Tokrat me mami ni prisilila obleči oblekice, vendar sem kljub temu izbrala elegantno stvarco. Komplet v črni barvi.
Nisem pričakovala tako pozitivnega odziva. Že res, da je dokaj odrasel in sem jaz le najstnica, ampak baje, da izgledam veliko starejša.
…
Na zabavi je bilo super. Z Pio sva se zabavali in res je bilo fantastično. Okoli polnoči (malo prej) smo odšli na vrt, da bi spustili rakete. Nekako sem pristala bolj na robu gneče in tako sem se odločila, da želim iti še bolj stran. Izgleda, da sem uživala v samoti. Ko sem tako stopila stran in sedla na oddaljeno klopco sem opazila, da na bližnji klopci prav tako nekdo sameva.
"Hej," sem pozdravila brez manjšega pojma, kdo tam sedi. In sedel je Miha.
Prisedel je k meni in, ko so ostali odštevali me je vprašal, če bi hodila. Seveda sem rekla: "JA!" in potem me je objel. Trajalo je en mesec, da sva se prvič poljubila.
Obleka od Zale: https://www.pinterest.com/pin/739716307541756591/
*******************************************
Ojla!
To je predzadnja stran. Razmišljam, kaj naj napišem vate. Kaj naj bodo poslovilne besede?
Zelo sem spremenila. To vidiš že potem, kako pišem. Veliko bolj sem prijazna, bi rekla mami. Jezus!
No, mislim, da je čas, da ti povem veliko novico.
Mami je RODILA! Avgust je. Malo še, pa bom deveti. Mami je rodila 11. junija. Fantek je! Malo sem žalostna, ker sem želela punčko. Fantku je ime Luka. Sami sva z mami med temi fanti. Malo me je strah.
"Saj imaš mene," je prvič vzkliknila Pia, ko sem ji povedala za moje strahove.
"Ja, ampak ni isto!" sem bila še kar žalostna.
"Se bom preselila k tebi," je navrgla.
"Niti pod razno. Si predstavljaš naju skupaj?" sem se začela smejati…
Vrnimo se k Lukcu. Veš, kako zelo je lep? Pravi mali srček. Ime sem lahko izbrala jaz. JEJ!
Miha pravi, da sem malo preveč ponosna na to, ampak Miha ne ve.
Aleks je, saj veš … Še vedno jezikav in nič bolje se ne razumeva. Tako je!
Moram se pohvaliti, da sem osmi razred zaključila s petko-odličnim uspehom.
Pa, da ne pozabim. Maša je prišla na obisk. Vsa ošabna je vstopila in me nežno objela. Zelo se je spremenila. Ne boš verjel, ampak hodi z Jakobom. Pa jezika ne več. Zelo je tiha in umirjena. TO MI NI VŠEČ! Ne morem se pritoževati, ker sem jaz tudi zelo drugačna, ampak še zmeraj v šoli ostajam tista čudakinja, ki se z Pio neprestano reži. Seveda še zmeraj ne maram Tadeja in še zmeraj čisto na tihem mislim, da je ljubezen bedna.
Aja, to morate slišati. Bili smo pri Pii (in Mihcu) doma in sta se Aleks in Miha nekaj režala na najin račun in sem rekla, da pravzaprav zažigava v vsem …
"Aja?" se je zasmejal Miha.
"O ja," se je režala Pia.
"Kako naj verjameva, če nič ne pokažeta v dokaz?" je pogumno vztrajal Aleks.
"Gremo eno rundo nogometa," sem se spomnila Pie in tega kako ju je premagala.
"Ne, ne želiva vaju raniti," se je smejal Aleks.
"Ne skrbi," sem ga pomirila in v naslednjem trenutku sva se z Pio sklanjali nad Aleksa in ga spraševali, če v redu.
Gremo lepo po vrsti. Šli smo igrati nogomet. Pia je spotaknila Aleksa (česar nismo šteli kot prekršek) in zdaj je ležal na tleh in srdito gledal.
"TI," je šepnil in vstal.
"Ja?" je nedolžno vprašala Pia in takrat se je začelo…
**
ZMAGALI SVA! KLASIKA! 10 proti 5 za naju.
Po tistem me Aleks grdo gleda, Miha … Miha pa še lepše.
Na zadnji strani sem!
Malo sem vznemirjena.
Dnevnik, ni ti uspelo postati moj najboljši prijatelj, ampak si mi prirasel k srcu.
Hvala, da si bil moja posoda, v katero sem zlivala čustva. Kako čudno pa to zveni?
Blah!
Kakorkoli! Luka je super, Filip je super, Aleks je slabo, … Pustimo njih za zdaj!
JAZ sem SUPER!
Moj jezik se vrti kot je treba in oči pošiljajo strele, ko je treba - kot so nekoč.
Poslavljam se…
Ampak
obljubi,
da
ne
boš
nikoli
pozabil,
da sem
Zala,
ki
ni ZALA!
**
Prilagam sliko Lukca (v tisto mapico, ki jo imaš na koncu, ker ni več prostora)…
***
Luka: https://www.pinterest.com/pin/17803361017740373/
*******************************************
~EPILOG ~
Piše Zala:
Oj!
To pišem na list, ki ga bom vstavila vate.
Stara sem 16 let! Zrasla sem. Hodim v drugi letnik in uživam.
Ne vem, zakaj pišem vate. Pospravljala sem sobo, pa sem te našla. Še zmeraj si tak rožast in še zmeraj imaš tisti napis, ki naju je 'združil'.
Pia je super. Sošolki sva! (samo, da te ne bo skrbelo)
Aleks je šel drugam kot midve.
Z Mihcem sva se razšla pred enim letom. Žal!
Jup! Res ne vem, kaj naj ti rečem.
Luka je že velik fant, veš? Star je dve leti.
Filipu pa gre v šoli super.
Mami in Tadej sta srečno poročena in vse je lepo.
Zdaj sem ugotovila, zakaj pišem vate. To so moje poslovilne besede. Besede, ki te malo pomirijo, če te je skrbelo. Saj pravim: Ne vem!
Zala, ki ni zala
**
Pove Dnevnik:
Vem, da sem stvar. Na to me je Zala vedno opominjala. Užival sem, ko je pisala vame. Ko je zapisala vse svoje občutke in mi povedala o prvem poljubu. Zdaj je že velika punca in zdi se ji (še bolj), da sem le najstniška norost.
V tem trenutku jo gledam v obraz. Čutim vročino, ki me žge v hrbet. Drži me nad ognjem. Vem, zakaj to dela. Čeprav misli, da sem le stvar, jo čutim. Zelo jo boli. To z Mihcem, mislim. Zažgala me bo, ker je to spomin nanj.
Čutim vročino.
Vem, da so to moje zadnje besede.
O, malo omahuje.
Ne! Vrgla me je v ogenj.
Gorim. Boli me, peče me…
Pogledam gor v njen obraz, ki ga navidezno oblizujejo ognjeni plameni.
Povem ji. Čeprav vem, da me ne sliši, ji povem kot najboljši prijatelj, da ne bom nikoli pozabil, da je Zala, ki ni zala ...
*******************************************
HVALA!
Vaša,
JustLilly, Swiftie!